26 Dec 2012
Draga članica, dragi član Družinske pobude!
Za nami je še eno izredno naporno in za marsikoga izmed nas zaradi učinkov vsestranske krize v naši družbi ali kakšne druge stiske tudi zelo težko leto. Kljub temu pa imamo tudi letos gotovo veliko razlogov za hvaležnost in upanje za prihodnost. zazrimo se drug v drugega, mož v ženo, mati, oče v otroka, fant v dekle …, poglejmo si v oči in spoznajmo, kje so naši največji in najdragocenejši zakladi, za katere se je zares vredno potruditi v življenju.
Morda je to tudi eno izmed sporočil božiča, ki nam govori o Bogu, ki je prišel med nas kot otrok v družini in tako dal še posebno vrednost in pomen vsakemu paru in vsaki družini.
Veselimo se tega in podarjajmo drug drugemu.
Kriza je lahko povzročila, da se mora kdo z materialnimi dobrinami ukvarjati še več kot prej, da lahko zagotovi preživetje svoje družine, a vendar je lahko tudi priložnost za bogatitev odnosov, da namesto fizičnih daril drug drugemu podarimo raje nekaj svojega časa, nekaj sebe. Tudi če nas k temu ne silijo zunanje okoliščine, poskusimo, saj so ravno naši odnosi tisto, kar ostane in ima trajno vrednost.
Zato vam v novem letu želim čim več medsebojno podarjenega časa in ljubezni. Več ju bo, bolj bomo srečni in več bomo našli moči in energije za izboljšanje svojega osebnega življenja in morda tudi v svoji bližnji ali širši okolici ali družbi. To lahko delate tudi v Družinski pobudi.
Veseli vas bomo.
Naj nas veselje in upanje Božiča spremljata tudi skozi vse novo leto 2013.
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude s sodelavci
Nekaj besed o letu, ki se izteka
Iztekajoče se leto je bilo za bolj izpostavljene sodelavce Družinske pobude zelo naporno. Spomnimo se samo kampanje pred referendumom o Družinskem zakoniku, zakona za uravnoteženje javnih financ in pokojninske reforme, …
Zakonodaja in dialog z oblastjo
Takoj na začetku leta 2012 smo sodelovali pri zbiranju podpisov za referendum o Družinskem zakoniku. Podpisi so bili zbrani v rekordnem času. Hvala vsem, ki ste pri tem pomagali! Pred vložitvijo podpisov v Državni zbor smo politiki in javnosti predstavili kompromisni predlog Družinskega zakonika, s katerim bi se lahko izognili referendumu. Ta predlog ni bil idealen in je bil vsebinsko slabši od zavrnitve zakonika na referendumu, a želeli smo ponuditi možnost, da bi se izognili ponovni polarizaciji in nestrpni ter agresivni kampanji. A zagovorniki zakonika, ki so še nekaj mesecev prej referendum označevali za kršenje človekovih pravic, se o tem niso hoteli niti pogovarjati.
Sledila je izredno naporna in neprijetna referendumska kampanja in na materinski dan glasovanje za pravice otrok ter spoštovanje očetovstva in materinstva v Sloveniji. Uspeh je odmeval tudi preko naših meja. Čestitali so nam predstavniki več članic evropske zveze družinskih organizacij. Hvala za pomoč!
Takoj po referendumu (vlada nam ni dala niti dneva počitka) smo se morali začeti ukvarjati s predlogom zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je v svojem prvotnem predlogu pomenil neke vrste konec družinske politike v naši državi, saj bi ukinil skoraj vse univerzalne ukrepe v podporo družini. V maju in juniju smo se intenzivno ukvarjali z različnimi predlogi in rešitvami, kako zagotoviti potrebne prihranke v državnem proračunu in čim manj okrniti družinsko politiko. Skozi večkratna pogajanja z ministrom Vizjakom, javne izjave in nastope v medijih smo dosegli, da noben ukrep družinske politike ni bil ukinjen ali zmanjšan trajno, da se za drugega otroka v vrtcu plačuje bistveno manj, kot je bilo predlagano, in tudi precej manj, kot so predlagale koalicijske stranke, ki so si tudi prizadevale za boljši položaj družin, da je vlada opustila predlog znižanja bolniških nadomestil za nego otroka, da se je povečal starševski dodatek, ki ga po rojstvu otroka eno leto prejemajo nezaposlene mamice in mamice študentke.
Sredi poletja smo imeli sestanek z ministrom Vizjakom, na katerem smo se pogovarjali o možnostih boljšega sodelovanja in učinkih Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na družine, s čemer se postopno ukvarjamo vse letošnje leto.
Jesen je bila zaznamovana predvsem s pokojninsko reformo, ki tudi v sprejeti različici položaj staršev zaostruje bolj kot položaj drugih zavarovancev, tako da z njo nikakor ne moremo biti v celoti zadovoljni, a vendar nam je skupaj s Civilno iniciativo za družino in pravice otrok uspelo doseči nekaj pomembnih omilitev in izboljšav zakona. Tako sprejeti zakon daje precej večje možnosti časovnih bonusov zaradi otrok (žal samo materam) kot prvotni predlog. Kot zelo pomembno izboljšavo, ki je bila sprejeta na našo pobudo, pa štejemo uvedbo subvencioniranja prve zaposlitve matere z otrokom mlajšim od treh let za nedoločen čas in črtanje diskriminatornega določila, ki je otroku, ki je upravičen do družinske pokojnine to odvzelo, če se je poročil. Tako se bodo zdaj mladi, ki prejemajo družinsko pokojnino, lahko poročili brez strahu, da bi to pokojnino zaradi poroke izgubili, kot je veljalo do sedaj. Mladi pari tako ne bodo več prisiljeni zaradi ohranitve vira preživljanja živeti v nasprotju s svojim prepričanjem in vrednotami.
Takoj po zaključku zgodbe o pokojninski reformi, smo se resneje lotili zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo naslovili prošnjo za vrsto statističnih podatkov in več vsebinskih vprašanj glede problematike izvajanja in same vsebine zakona. Že v prvi polovici meseca sem se tako sestal z Davorjem Dominkušem, direktorjem Direktorata za socialne zadeve, na katerem je predstavil nekaj podatkov in obljubil večino podatkov, za katere smo prosili, v bližnji prihodnosti. V pogovoru smo se dotaknili tudi večine vsebinskih vprašanj glede zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pri nekaterih so stališča ostala močno različna, pri nekaterih smo našli skupne točke in možnosti izboljšav. Dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje, tako da nam dela očitno ne bo zmanjkalo.
Ob koncu naj vas opozorim, da je v januarju potrebno Davčni upravi sporočiti, kako želite uveljavljati davčne olajšave za otroke (če jih želite drugače kot med letom). Pri izračunu najboljšega načina si boste tudi letos lahko pomagali z obrazcem, ki bo pravočasno objavljen na www.druzinskpobuda.si.
Mnogi starši moramo v decembru vložiti novo vlogo za uveljavljanje znižanega plačila za vrtec. Za ta namen je zdaj na voljo tudi poenostavljen obrazec, a bodite pozorni na navodila. Uporabite ga lahko samo v primeru, da gre le za podaljšanje pravice, ki jo trenutno že imate, in da v vaši družini ni prišlo do katere tam navedene spremembe.
7 Dec 2012
Ste rodili otroka pred letom 2000 in takrat niste bili zaposleni ali drugače pokojninsko zavarovani? Veljavni pokojninski zakon vam omogoča, da za čas skrbi za otroka v prvem letu njegovega življenja za vsakega takega otroka, uveljavite pravico do enega leta dodane pokojninske dobe, kar vam bo ob upokojitvi še kako prav prišlo. Novi zakon to pravico ukinja, zato jo lahko uveljavite le še do konca letošnjega leta. Če je v prvem letu za otroka skrbel oče (je bil doma z otrokom in ni bil zaposlen ali drugače pokojninsko zavarovan), lahko to pravico uveljavi oče, lahko pa tudi mati in oče vsak en del (skupaj največ eno leto). Pravico uveljavite na svoji območni enoti Zavoda (ZPIZ), pri čemer potrebujete obrazec »Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe«, ki ga dobite na ZPIZ ali na spletu: www.zpiz.si (na dnu rubrike »Obrazci« pod naslovom »Drugo«)in delovno knjižico.
Če te pravice še niste uveljavili, pohitite, saj to lahko storite samo še do konca letošnjega leta.
Za matere, ki so rodile v letu 2000 ali kasneje in takrat niso bile zaposlene, je pokojninsko zavarovanje urejeno skupaj s starševskim dodatkom, do katerega so upravičene v prvem letu otrokovega življenja, in jim ni treba storiti nič.
Tomaž Merše
26 Nov 2012
V Družinski pobudi smo pripravili predloge amandmajev predlogu pokojninske reforme, s katerimi bi popravili naslednje velike slabosti predlaganega zakona:
– Predlog zakona upokojitvene pogoje za starše zaostruje bistveno bolj kot za ostale zavezance. Vse zaostritve, ki jih prinaša predlog zakona, bi namreč tako kot za vse druge veljale tudi za starše, potem pa bi se staršem v primerjavi z veljavno ureditvijo pogoji zaradi radikalnega zmanjšanja možnosti zniževanja upokojitvene starosti zaradi otrok, ti pogoji še dodatno zaostrili. Po predlogu zakona bi se torej ravno staršem, ki z vzgojo bodočih vplačnikov v pokojninsko blagajno vanjo prispevajo več kot drugi, položaj poslabšal bolj kot drugim zavarovancem
– Predlog zakona prinaša diskriminacijo očetov, saj bi ukinil pravico, da v dogovoru z materami svojih otrok lahko uveljavijo pravico do dela znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok. Predlog zakona bi to pravico za očete namreč preprosto ukinil brez enega samega stavka utemeljitve, čeprav ta možnost skupnega obsega pravice do znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok niti malo ne povečuje.
– Predlog zakona vsebuje diskriminacijo otrok, ki so upravičeni do družinske pokojnine in sklenejo zakonsko zvezo, v primerjavi s tistimi, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, saj prvim odvzame pravico do nadaljnjega prejemanja te pokojnine.
Celotno besedilo amandmajev in njihovo utemeljitev si lahko preberete tukaj.
Amandmaje smo 16.11.2012 poslali Odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je matični odbor za ta zakon, vsem poslancem koalicijskih strank in pristojnemu ministru.
Jutri, v torek, 27.12.2012 se bo v prej omenjenem odboru začela druga obravnava predloga zakona in upamo, da bomo uspeli člane odbora prepričati, da te predloge podprejo.
Tomaž Merše
11 Okt 2012
Predstavniki Družinske pobude in Civilne iniciative za družino in pravice otrok smo se v sredo, 10.10.2012 sestali z ministrom Vizjakom in ga opozorili na vrsto določil v predlogu pokojninske reforme, ki poslabšujejo položaj staršev in zanemarjajo dejstvo, da so poleg vplačanih prispevkov tudi otroci ključen steber pokojninskega sistema.
Predstavniki družinskih organizacij smo podprli prizadevanja vlade za izhod iz finančne, gospodarske in socialne krize, pri čemer je potrebno zagotoviti, da bodo bremena reševanja krize pravično razporejena. Družinski organizaciji od vlade pričakujeta, da reforma staršem zaradi dejstva, da imajo otroke in tako skrbijo tudi za dolgoročni obstoj pokojninskega sistema, ne povzroči dodatnega poslabšanja položaja.
Ministru smo predstavili kompromisni predlog najbolj nujnih popravkov predloga zakona, da ta ne bi postal še eden v vrsti proti družinskih zakonov v naši državi:
– Znižanje upokojitvene starosti zaradi otrok
Pri ureditvi znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok, bi se ohranila možnost, da bonus izkoristita tako mati kot oče in da ga lahko izkoristijo vsi starši in ne le tisti, ki dopolnijo polno delovno dobo do 60. leta. Predlog ohranja nekoliko spremenjeno veljavno načelo progresivnosti, po katerem pri večjem številu otrok vsak naslednji prinaša več bonusa, saj večje število otrok prinaša več koristi pokojninskemu sistemu, uporaba bonusa pa ni omejena samo na dve leti, kakor predvideva prvotni predlog reforme, ampak enako kot v veljavnem zakonu na 5 let.
– Brisanje diskriminacije poročenih otrok
Izbriše se določilo (3. odst. 113. člena), ki določa, da otrok, ki je upravičen do družinske pokojnine, to pravico izgubi, če sklene zakonsko zvezo. To določilo poročene otroke postavlja v slabši položaj kot otroke, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in je zato diskriminatorno. Upamo, da ga ne bo potrebno pošiljati v presojo ustavnosti.
– Dopolnilo za boljšo zaposljivost mater majhnih otrok
Matere z majhnimi otroki so ena izmed najteže zaposljivih skupin, zato naj se za njihovo zaposlovanje zagotovi enako spodbudo kot za prvo zaposlitev mladih..
– Ohranitev vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo za mame, ki v tem času niso bile pokojninsko zavarovane
Veljavni zakon v 189. členu določa vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo, če v tem času mati ni bila obvezno zavarovana, predlog reforme pa to ukinja. Ministru so predlagali, da bi ta pravica ostala v zakonu.
Minister Vizjak je izrazil naklonjenost predlogoma glede znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok in glede spodbud zaposlovanja mater z majhnimi otroki ter pogojno predlogu glede poročenih otrok. Obljubil je, da bodo te predloge podrobno preučili in jih v največji možni meri vključili v zakonsko besedilo oz. jih v nadaljnji obravnavi podprli kot amandmaje k predlogu zakona.
V obeh družinskih organizacijah pričakujemo, da se bo to tudi zares zgodilo in bo na koncu sprejeta pokojninska reforma pravičnejša do družin, kot je bil prvotni predlog.
Poleg tega smo ministra ponovno prosili, da naj vlada čimprej opravi temeljito strokovno analizo učinkov Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga ocenjujemo kot enega najbolj krivičnih protidružinskih zakonov, ter čimprej pripravi njegove popravke. V vmesnem času pa naj zagotovi vsaj njegovo korektno izvajanje, saj po naših informacijah nekateri Centri za socialno delo že tako zelo slab zakon v mnogih primerih še napačno izvajajo v škodo družin.
Tomaž Merše
Predsednik Družinske pobude,društva za družini naklonjeno družbo
Aleš Primc
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok
3 Okt 2012
V petek, 28.9., in soboto, 29.9.2012, je bil v Ankaranu mednarodni seminar z naslovom “Medgeneracijsko sodelovanje: možen izhod iz krize?” in podnaslovom “Vpliv varčevalnih ukrepov na delo, družino in generacije”. Seminar so organizirali Evropski center za delavska vprašanja EZA, Socialna akademija, Združenje delavcev NSi in Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka. Na seminarju sem predstavil prispevek z naslovom “Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji”, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.
Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji
Uvod
Izredno hitro zadolževanje naše države v preteklih letih sedanje krize je pokazalo, da smo očitno živeli preko svojih zmožnosti, oziroma da smo porabili več, kot smo ustvarili. Zato je povsem logično, da je bilo porabo potrebno zmanjšati.
Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje porabe javnega denarja pa bi kot eno temeljnih vodil pričakovali upoštevanje medgeneracijskih razmerij in solidarnosti, tako da bi bremena teh ukrepov sorazmerno razporedila med vse družbene skupine in vse generacije.
V Sloveniji žal ni tako, saj so sprejeti ukrepi naravnani tako, da so družine z otroki deležne veliko večjih bremen kot druge družbene skupine. Če primerjamo npr. družine z otroki in upokojence, ugotovimo, da so morali upokojenci v primerljivih dohodkovnih razredih pas zategniti precej manj kot družine z otroki, kjer so starši deležni posledic krize, ki je tako ali drugače prizadela aktivno populacijo, dodatno pa morajo zategovati pas, ker imajo otroke, saj je država zelo močno posegla ravno v družinsko politiko.
Gordon Brown je zapisal: „Children are 20 percent of the population, but 100 percent of our future.” (Otroci so le 20% populacije, a 100% naše prihodnosti.)
Tega dejstva se očitno zavedajo tudi v večini evropskih držav, saj je iz pregleda ukrepov za prebroditev krize v drugih evropskih državah, ki ga je pripravila Vlada RS, razvidno, da se velika večina ni odločila za posege v ukrepe družinske politike. Peščica držav, ki je posegla v to področje, pa je to naredila zelo omejeno na področju enega ali največ dveh ukrepov. Nekatere države, ki se najbolj odgovorno in uspešno lotevajo reševanja krize (npr. Nemčija), so v času krize celo povečale otroški dodatek za družine s tremi in več otroki, saj se zavedajo, da je kriza večje družine prizadela še bolj kot druge družbene skupine.
V Sloveniji je drugače.
Najprej je že prejšnja vlada že v letu 2010 sprejela Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), za katerega je trdila, da sploh ni namenjen varčevanju ampak le bolj pregledni ureditvi vseh socialnih prejemkov, kamor večina politikov v Sloveniji uvršča tudi vse družinske prejemke. Ta zakon je v resnici močno zmanjšal pravice večine družin z otroki, kar bo predstavljeno v nadaljevanju.
V letu 2012 pa je nova vlada pripravila Zakon za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), s katerim je ponovno družine z otroki obremenila bolj kot druge družbene skupine.
Večina slovenske politike torej otrok kljub demografski zimi, ki je v Sloveniji še ostrejša kot v večini drugih evropskih držav, ne dojema kot našo prihodnost, ampak bolj kot luksuz staršev, ki bi ga morda veljalo še obdavčiti.
Spremembe v družinski politiki v Sloveniji v času krize
Otroški dodatek
– ZUPJS je ukinil otroški dodatek za polnoletne otroke, ki se šolajo, in ga nekoliko povečal za nekaj več kot polovico dijakov (kot delno nadomestilo za ukinjeno štipendijo za dijake, pri čemer je povečanje otroškega dodatka v povprečju enako 1/3 štipendije, ki so jo dijaki izgubili).
– Pri odmeri otroškega dodatka (in drugih pravic) se v obliki fiktivnega dohodka upošteva celotno premoženje in prihranki družine (nepremičnine vključno s stanovanjem ali hišo, v kateri družina živi, če presega administrativno določeno »primerno« velikost, vsi prihranki in sredstva na vseh računih, vozila, plovila, vrednostni papirji …, skratka vse, nad čemer ima država pregled), zaradi česar so mnoge družine (ocenjujemo, da približno polovica, ministrstvo pa ne daje konkretnih podatkov) padle v višji dohodkovni razred in se jim je otroški dodatek ob nespremenjenih dohodkih zato zmanjšal. Na ta način so te družine izgubile od cca. 3 EUR do cca. 44 EUR na otroka mesečno, pri čemer so izgube pri družinah z nižjimi dohodki večje kot pri družinah z višjimi dohodki, saj so razlike med otroškimi dodatki pri nižjih dohodkovnih razredih večje.
– ZUJF je začasno za 10% znižal otroški dodatek vsem družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana med 42% povprečne neto plače v RS (cca. 420 EUR mesečno) in 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR mesečno). Te družine so izgubile od 3 do 10 EUR na otroka mesečno.
– ZUJF je začasno ukinil otroški dodatek vsem družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana med 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR mesečno) in 99% povprečne neto plače v RS (cca. 985 EUR mesečno). Te družine so izgubile od 20 do 50 EUR na otroka mesečno. Družina z dohodki nad to mejo otroškega dodatka že prej niso imele.
Državne štipendije
– ZUPJS je ukinil državne štipendije za mladoletne dijake. To izgubo je nekoliko nadomestil z višjim otroškim dodatkom za dijake, a v povprečju je družina z dijakom, ki je bil prej upravičen do štipendije, izgubila cca. 100 EUR na dijaka mesečno. To pa je za družine z dohodkom pod 53% povprečne neto plače v RS na družinskega člana (cca. 520 EUR) že precej velik izpad dohodka.
– ZUPJS je nekoliko zvišal državne štipendije za študente, vendar je to zvišanje vsaj pri študentih iz družin z najnižjimi dohodki manjše od otroškega dodatka, ki so ga te družine po istem zakonu izgubile.
– ZUPJS je sicer nominalno povišal cenzus za upravičenost do državne štipendije, vendar pa je zaradi spremenjenega ugotavljanja družinskih dohodkov, ki vključuje tudi fiktiven dohodek na podlagi premoženja in prihrankov družine, to zvišanje manjše, kot je videti na prvi pogled, ali pa ga sploh ni. Podatki o prihrankih države na področju državnih štipendij nakazujejo na to, da se število prejemnikov štipendij najverjetneje sploh ni povečalo.
Subvencije plačila za vrtec
V Sloveniji imamo zelo drage vrtce. Da družine ta sistem sploh lahko uporabljajo, imamo sistem subvencioniranja plačila staršev za vrtec, ki je odvisno od dohodkov in premoženja družine.
– ZUPJS je med dohodke, ki se upoštevajo pri določanju razreda plačila za vrtec, vključi tudi otroški dodatek. Ker otroški dodatek predvsem v nižjih dohodkovnih razredih skoraj dosega ali celo presega razliko med dohodki dveh dohodkovnih razredov, to pomeni, da se je večini družin v teh dohodkovnih razredih ob nespremenjenih dohodkih vrtec podražil za najmanj en, nekaterim pa celo za dva razreda, kar pomeni od cca. 30 do 90 EUR mesečno za enega otroka.
– ZUJF je začasno ponovno vpeljal plačilo za drugega otroka, če je v vrtcu istočasno več kot en otrok iz iste družine (to je takim staršem prineslo povečanje plačila za vrtec za od cca. 15 EUR do cca. 110 EUR mesečno) in odpravil popust za starejšega otroka v takem primeru, kar za starše pomeni cca. 30 EUR višje plačilo mesečno. To pomeni, da se je plačilo za vrtec družinam z najnižjimi dohodki samo zaradi tega ukrepa povečalo za cca. 45 EUR mesečno).
Subvencija šolske prehrane
V Sloveniji imamo sistem subvencioniranja suhe šolske malice za osnovnošolce in tople malice za dijake. Pred zadnjimi spremembami, je bil vsak učenec in vsak dijak upravičen do subvencije 2/3 cene malice. Za osnovnošolce je to 50 centov dnevno ali cca. 10 EUR mesečno, za dijake pa 1,60 EUR dnevno ali cca. 32 EUR mesečno.
ZUJF je začasno ukinil splošno subvencijo šolske malice za osnovnošolce iz družin z dohodkom nad 42% povprečne neto plače v RS (cca. 420 EUR) na družinskega člana in za dijake iz družin z dohodkom nad 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR) na družinskega člana. Tem družinam se je strošek za šolsko malico povečal za cca. 10 EUR mesečno za vsakega osnovnošolca in za cca. 32 EUR mesečno za vsakega dijaka.
Dodatek za veliko družino, Darilo ob rojstvu otroka
Z ZUJF sta bila dodatek za veliko družino in darilo ob rojstvu otroka začasno ukinjena za družine, katerih dohodek na družinskega člana presega 64% povprečne neto plače.
Tako so družine s tremi otroki izgubile nekaj manj kot 390 EUR letno družine s štirimi ali več pa nekaj več kot 470 EUR letno.
Starševsko nadomestilo
ZUJF je začasno znižal starševsko nadomestilo v času dopusta za nego in varstvo otroka s 100% plače v preteklem letu na 90% plače v preteklem letu.
Zgornja meja se je znižala z 2,5 povprečne plače na 1,5 povprečne plače v RS.
Tu lahko kot svetlo točko omenimo povišanje starševskega dodatka, ki ga v prvem letu otrokovega življenja prejemajo nezaposlene matere.
Subvencije za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine
Mlada družina je ob samostojnem reševanju stanovanjskega vprašanja lahko nekaj let prejemala subvencijo v višini nekaj sto EUR letno za vsakega družinskega člana.
ZUJF je te subvencije začasno ukinil.
Problemi pri upoštevanju premoženja in prihrankov
Način upoštevanja premoženja in prihrankov v obliki fiktivnih dohodkov ima precej slabosti, odpira vprašanja enakosti pred zakonom in vprašanja pravične obravnave različnih družin.
– Enakost pred zakonom: Zakon zagotavlja le upoštevanje premoženja v RS, saj ni pregleda nad premoženjem državljanov v tujini. V tem pogledu so državljani, ki imajo premoženje v RS v slabšem položaju kot tisti, ki imajo premoženje v tujini. Poleg tega je nekatere vrste prihrankov nemogoče ugotoviti (npr. zlato, srebro, denar v sefu …). Upoštevanje primerljivih nepremičnin je lahko zelo različno, saj je zelo odvisno od načina evidence pri GURS (ena ali več parcel, hiša zavedena kot en sam del stavbe ali več delov stavbe, klet sestavni del stanovanja ali ločeno navedena nepremičnina…).
– Zakon kot enako premožni šteje družini, ki imata primerljivo nepremičnino, ne glede na način pridobitve in ne glede na bremena, ki so lahko na njej (ena npr. podedovana bremen prosta, druga s hipoteko in bremenom odplačevanja posojila).
– Zakon spodbuja sprotno trošenje in kaznuje ustvarjanje prihrankov ter trajnih dobrin.
– Zakon kaznuje varčevanje za starost in tako starše postavlja v slabši položaj kot druge državljane v aktivni dobi. Medtem, ko drugi za tako varčevanje dobijo davčno olajšavo, staršem država te prihranke dodatno »obdavči« skozi znižanje pravic do družinskih prejemkov.
– Zakon starše spodbuja, da svoje prihranke umikajo iz bank v Sloveniji in jih spravijo v državnim evidencam nedosegljive kraje ali v oblike, ki jih država ne more slediti. To bo gotovo »blagodejno« vplivalo na uspešnost največjih slovenskih bank, ki jih bo država spet zelo drago reševala.
– Upoštevanje premoženja je verjetno upravičeno pri dodeljevanju socialnih pomoči, saj so prihranki končno namenjeni ravno lažjemu preživetju hudih časov. Družinska politika pa je po temeljnem načelu univerzalna in po definiciji poskuša staršem prevzeti del bremena vzdrževanja otrok, saj bo kasneje država obilno pobirala donos te naložbe.
Taka ureditev spodbuja iskanje načinov prikrivanja dohodkov in premoženja namesto, da bi spodbujala ustvarjanje zaslužka in premoženja.
Problem slabe izvedbe, slabega izobraževanja uslužbencev in posledično neenaka obravnava upravičencev
Zakon ZUPJS ni samo slab sam po sebi, ampak je zelo slabo tudi njegovo izvajanje. Tako se zakon vsaj v nekaterih točkah na različnih CSD izvaja različno (pogosto v škodo upravičencev), kar pomeni dodatno neenakost pred zakonom. Zelo pogoste napake:
– Upoštevanje dohodkov predpreteklega leta, kadar oseba v preteklem letu sploh ni imela dohodkov (napačna uporaba 15. člena ZUPJS).
– Upoštevanje periodičnih dohodkov, ki jih oseba ne prejema več in jih zato ne bi smeli upoštevati (neupoštevanje določb 13. člena ZUPJS).
Izobraževanje uslužbencev CSD je bilo očitno razmeroma slabo, saj ti pogosto sploh ne poznajo zakona, ampak le uporabo programa. Tako tudi ne znajo pojasniti, zakaj kakšno stvar delajo tako, kot jo delajo, ampak se le sklicujejo na program.
V navodilih za izvajanje zakona so vsaj po mojem razumevanju zakona dokaj očitne nezakonitosti v zvezi z upoštevanjem sredstev na osebnih računih in z upoštevanjem vrednosti vozil. Uradniki se le sklicujejo na program in interna navodila, ki niso dostopna javnosti v registru predpisov RS.
Primeri vplivov na družine
1. Družina s tremi otroki in dohodki v višini 32% povprečne plače na družinskega člana (320 EUR na člana ali 1600EUR skupno, skupaj z otroškim dodatkom do zdaj skupno cca. 1850EUR):
a. Družini se podraži vrtec:
– Če je v vrtcu samo en otrok (višji razred zaradi upoštevanja otroškega dodatka): podražitev vrtca za 46 EUR ali za skoraj 2,5% družinskega proračuna.
– Če sta v vrtcu 2 otroka (višji razred, drugi otrok, ukinitev nižjega razreda za prvega): podražitev vrtca za 111 EUR ali za 6% družinskega proračuna.
2. Če je družina iz prejšnje točke podedovala nekoliko »preveliko« hišo, v kateri živi, ali jo je večji del sama zgradila, zanjo pa po možnosti odplačuje še veliko posojilo, lahko zaradi fiktivnega dohodka na podlagi premoženja pade v višji dohodkovni razred in se prejšnjim izgubam doda še znižanje otroškega dodatka:
a. Otroški dodatek se zniža za 49EUR ali za 2,6% družinskega proračuna.
b. Vrtec se podraži:
– če je v vrtcu 1 otrok, za 69 EUR ali za 3,7% družinskega proračuna. Skupno znižanje sredstev za 118 EUR ali za 6,3%.
– če sta v vrtcu 2 otroka, za 136 EUR ali 7,3% družinskega proračuna. Skupno znižanje sredstev za 205 EUR ali za 11%.
3. Če ima družina iz prejšnjih dveh točk še dijaka, je ta izgubil štipendijo, kar za družino pomeni dodatno izgubo v višini približno 100 EUR mesečno (razlika med izgubljeno štipendijo in višjim otroškim dodatkom)
– V tem primeru družina z enim otrokom v vrtcu izgubi cca. 218 EUR ali skoraj 12% proračuna.
– Družina z dvema otrokoma v vrtcu izgubi cca. 305 EUR ali skoraj 16,5% proračuna.
- Družina s tremi otroki in dohodki v višini malo pod 64% povprečne plače na družinskega člana (cca. 620 EUR na člana ali do zdaj skupno cca. 3200 skupaj z otroškim dodatkom). Dva otroka hodita v vrtec.
- Pred ZUPJS je družina prejemala otroški dodatek v višini 114 EUR mesečno. Ker imajo nekaj prihrankov in avto, katerega vrednost presega 8000EUR, z upoštevanjem fiktivnih dohodkov padejo za en razred više in na podlagi ZUJF otroški dodatek povsem izgubijo (-114EUR ali 3,5% proračuna).
- Izgubijo tudi letni dodatek za veliko družino: -393EUR letno, preračunano mesečno -32 EUR.
- Zaradi fiktivnega dohodka in ukinitve popusta za starejšega otroka se jim vrtec za starejšega otroka podraži za dva razreda ali za 63 EUR, vrtec za drugega otroka pa zaradi ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka za 73 EUR. To je skupaj 136 EUR ali več kot 4% družinskega proračuna.
- Izgubijo subvencijo šolske prehrane (za osnovnošolca je to 10 EUR mesečno, za dijaka pa 32 EUR mesečno).
Zgolj zaradi varčevalnih ukrepov države je taka družina izgubila od 292 EUR do 314 EUR mesečno ali od skoraj 9% do skoraj 10% dosedanjega družinskega proračuna.
Vse to bi te družine izgubile izključno zato, ker imajo otroke.
V Sloveniji je družinska politika zelo razdrobljena na veliko število manjših ukrepov. Tako se pri spremembi posameznega ukrepa morda zdi, da učinki spremembe ne bodo imeli večjih posledic. Ko pa se spremeni večje število ukrepov, kot se je zgodilo v zadnjih letih, se učinki vseh sprememb na družinah seštejejo v zelo opazne posledice.
Te so in bodo v Sloveniji lahko imele še hujše posledice kot bi jih imele kje drugje, saj je Slovenija med državami z najnižjo rodnostjo oziroma najostrejšo demografsko zimo.
Ta je tudi pod vplivom razvoja in izboljšanja družinske politike pred nekaj leti začela malo prehajati v pomlad, a je kriza žal pregnala njene prve lastovke in je rodnost v zadnjih dveh letih spet začela strmo upadati (letos za približno 8% glede na lani), odziv države na krizo pa bo to le še poslabšal.
Za konec primer dobre prakse – subvencije za prevoz dijakov in študentov
Da ne bo vse samo črno, za konec predstavim še primer dobre prakse iz naše države, ki kaže, da znamo delati tudi drugače in bolje, če je le volja za to.
Pred letošnjim šolskim letom je vlada spremenila način subvencioniranja javnega prevoza, tako da je zagotovila skoraj enotne bistveno nižje cene mesečnih vozovnic za vse dijake in študente:
|
Razred oddaljenosti
|
Cena, ki jo plača upravičenec
|
|
do vključno 60 km
|
20 evrov
|
|
več kot 60 do vključno 90 km
|
30 evrov
|
|
več kot 90 km
|
50 evrov
|
Pred spremembo so dijaki in študentje s podeželja za prevoz v šolo plačevali po nekajkrat višje zneske kot zdaj, tako da je ta prevoz vsaj za dijake in študente zdaj stroškovno zares ugoden in končno zares uporaben. Vsaj za nekatere kraje že lahko rečemo, da avtobusi že bolj polni kot prej.
Resorni minister pojasnjuje, da država zdaj za subvencioniranje javnega prevoza ne porabi več denarja kot prej, ampak je sistem subvencioniranja le preuredila, da je postal učinkovitejši.
Tak primer dobre prakse lahko samo pohvalimo in si želimo, da bi jih bilo še več.
Predlog za sklep
Da bi dosegli uravnoteženo obravnavo vseh generacij s strani politike, bi morale vse generacije imeti za politiko enak pomen. Pomen posamezne generacije za politiko pa je predvsem v volilnih glasovih te generacije. Otroci so edina družbena skupine, ki volilno gledano ne šteje nič. Upam si trditi, da bi se odnos politike do otrok oziroma do družin z otroki zelo možno spremenil, če bi starši imeli volilno pravico v imenu svojih mladoletnih otrok. Če smo starši lahko v vsem drugem odgovorni za ravnanje svojih otrok, zakaj te pravice in dolžnosti nimamo tudi na volišču?
Tomaž Merše
20 Sep 2012
Komentar predlagane pokojninske reforme z vidika položaja staršev in otrok v pokojninskem sistemu
Starši se zavedamo trenutnih razmer in potrebe po tem, da pokojninski sistem postane vzdržen, da ne bomo že danes do nevzdržnosti zadolžili bodočih generacij. Zato podpiramo prizadevanja vlade, da področje uredi bolj racionalno in pregledno, da bo sistem lahko deloval tudi v prihodnje. Pri tem pa pričakujemo, da bodo bremena prilagoditev sistema pravično in sorazmerno razporejena med vse družbene skupine, da se ne bi ponovila zgodba Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je družine obremenil bolj kot druge skupine, čeprav so bile ravno družine najbolj prizadete že zaradi Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je verjetno najbolj protidružinski zakon v naši državi.
Predlagatelji zadnjega »Vizjakovega« predloga pokojninske reforme predlog opisujejo kot pravičnejši, preglednejši in bližji zavarovalnim principom s hkratnim ohranjanjem solidarnosti in vzajemnosti med generacijami in znotraj generacij. Pa je res tako?
Predlog zanemarja temeljne zakonitosti pokojninskega zavarovanja in zavarovanja nasploh
Preprosto dejstvo pokojninskega sistema in zavarovanja je, da so eden izmed njegovih temeljev otroci upokojenih generacij, ki v času njihovega uživanja pokoja vplačujejo prispevke za sprotno izplačevanje njihovih pokojnin. Glede tega predlagana reforma ne prinaša nobene novosti. Velik del težav večine evropskih pokojninskih sistemov izvira prav iz velikega upada rodnosti v preteklih desetletjih, kar strokovnjaki imenujejo evropska demografska zima. Avtorji večine pokojninskih reform (tudi naše) to preprosto spregledajo in zanemarijo ter se z reševanjem vzrokov za nastalo stanje sploh ne ukvarjajo. Pred kratkim je na to opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, ko je povedala, da je za nemško in evropsko gospodarstvo ravno demografska zima eden izmed največjih problemov in da bo nujno potrebno bistveno izdatneje podpreti družino, ki edina lahko ta trend obrne na bolje.
Eden izmed osnovnih zavarovalniških pristopov je spodbujanje zavarovancev k obnašanju, ki zavarovalnici prinaša dobiček (različni bonusi) in destimulira obnašanja, ki zavarovalnici prinaša izgubo. Pokojninski sistem v Sloveniji (tako obstoječi kot predlagani) deluje ravno nasprotno.
Francoski strokovnjaki so že pred leti izračunali, da zavarovanci brez otrok, z enim in z dvema otrokoma pokojninski zavarovalnici prinašajo izgubo, medtem ko zavarovanci s tremi in več otroki pokojninski zavarovalnici prinašajo dobiček, ki je tem večji, kolikor več otrok ima zavarovanec. Podoben rezultat pokaže tudi naš izračun, po katerem je zaradi danes nižje odmerne stopnje in posledično nižjih pokojnin bilanca pokojninske blagajne približno izravnana že pri dveh otrocih. Ta izračun, ki gotovo ni popoln in ne upošteva vseh dejavnikov, a je po našem mnenju dovolj ilustrativen, pokaže, da ima pokojninska blagajna pri zavarovancu brez otrok v povprečju za približno 4 letne povprečne plače izgube (za toliko namreč izplačane pokojnine presežejo njegove in njegovih delodajalcev v aktivni dobi vplačane prispevke), pri paru s tremi otroki pa približno 8 letnih povprečnih plač dobička (za toliko seštevek prispevkov staršev in prispevkov njunih otrok ter njihovih delodajalcev presežejo njune izplačane pokojnine).
Predlog reforme to dejstvo popolnoma zanemari, saj namesto, da bi povečeval spodbude za starše, le te zmanjšuje in ukinja, tako da bi starši, podobno kot pri super varčevalnem zakonu (ZUJF) izgubili več kot drugi zavarovanci. To je tudi glavni razlog, da predlog pokojninske reforme lahko označimo kot protidružinski.
Pozdravljamo stališča nekaterih strank, ki so že opozorile na tovrstne pomanjkljivosti predloga in najavile pobude za popravke (doslej smo zasledili opozorila glede odnosa do staršev in družin v stališčih NSi in SLS, posredno so na to opozorili tudi v SD).
Predlog reforme zanemarja otroke kot temelj pokojninskega zavarovanja
Predlagatelji vidijo rešitev pokojninskega sistema v ohranitvi izključno pravic, ki temeljijo na vplačanih prispevkih, pri tem pa povsem zanemarijo, da v preteklosti vplačani prispevki niso glavni, še manj edini temelj tega sistema, saj se vsi vplačani prispevki sproti porabijo za izplačevanje pokojnin trenutnim upokojencem. Plačniki prispevkov za izplačilo tekočih pokojnin upokojenih generaciji so otroci teh generacij. Vzgoja in vzdrževanje teh otrok v času otroštva in mladosti pomeni velike stroške in obremenitve, ki jih v največji meri nosijo njihovi starši. To pomeni, da starši v pokojninski sistem poleg vplačanih prispevkov (te plačujejo enako kot drugi zavarovanci) prispevajo tudi svoje otroke ali povedano drugače, sredstva, čas in energija, ki jih starši vlagajo v svoje otroke, so tudi vložek in prispevek v pokojninski sistem. To pomeni, da starši v sistem prispevajo veliko več kot drugi zavarovanci. Trdimo, da je nepravično in nepošteno, da pokojninski sistem tega skoraj v ničemer ne upošteva in priznava, predlagana reforma pa bi ta odnos do staršev še poslabšala. Prepričani smo, da je to tudi eden izmed razlogov za upad rodnosti v preteklih desetletjih.
Če predlog zakona že ne prinaša boljšega načina upoštevanja otrok, kot je bonus pri zniževanju zahtevane starosti za upokojitev, potem naj vsaj ta rešitev deluje skladno in konsistentno glede na zakonitosti pokojninskega sistema oziroma sorazmerno s tem, kako število otrok prinaša koristi pokojninskemu sistemu. To pomeni, da mora biti učinek večjega števila otrok progresivno večji kot učinek manjšega števila. Predlog zakona pa deluje ravno obratno, saj priznava le prva dva otroka in v najboljšem primeru še malo tretjega, ostalih pa ne, čeprav sistemu ravno ti prinašajo največ dobička.
Poleg tega predlagana rešitev negira pomembno vlogo očeta v otrokovem razvoju in očetom odreka pravico do znižanja upokojitvene starosti na račun otrok. To ocenjujemo kot strokovno povsem zgrešeno, skregano s prizadevanji strokovnjakov, ki si prizadevajo osvestiti očete glede njihove nenadomestljive vloge v družini in tako prispevati k boljšemu razvoju otrok in boljšim odnosom tako v družinah kot v širši družbi. Ta predlog zakona daje očetom ravno nasprotno sporočilo.
Zato pričakujemo, da se glede bonusa pri upokojitveni starosti zaradi otrok (v 28. členu ZPIZ-2) ohrani veljavna ureditev (glej 37. člen ZPIZ-1):
– ki pravico daje materi in očetu ter jima daje možnost dogovora o uveljavljanju te pravice, pri čemer ima mati prednost, kadar do dogovora ne pride,
– po kateri je se časovni bonus odšteva od polne starosti, ki je za posameznika zahtevana kot pogoj za upokojitev (od 65 le ali manj), upokojitvena starost pa se lahko zniža največ do 58 let (v veljavnem zakonu je ta meja 56, a glede na dvig splošne upokojitvene starosti, je ta sprememba sprejemljiva).
– po kateri je obseg bonusa progresiven glede na število otrok.
Predlog reforme diskriminira poročene otroke
Predlog zakona po eni strani otrokom, ki so upravičeni do družinske pokojnine, pravico do te pokojnine daje tudi v primeru, če prekinejo šolanje zaradi nosečnosti in poroda (ZPIZ – 2, 57. člen), vendar samo če niso poročeni (ZPIZ – 2, 113. člen)! Pri tem niti navidezno ne izenačuje zakonske zveze z zunajzakonsko skupnostjo.
Pričakujemo, da se to določilo o prenehanju pravice do družinske pokojnine zaradi sklenitve zakonske zveze črta iz zakona (ZPIZ – 2, 113. člen), saj je diskriminatorno do zakoncev v primerjavi z otroki, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. Poleg tega je tudi povsem nelogično.
Predlog zmanjšuje pravice mater
Predlog reforme ukinja pravico mater, za vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo, če v tem času ni bila obvezno zavarovana (Predlog ZPIZ-2 ne vsebuje določb iz ZPIZ – 1, 189. člen). Kot da skrb za otroka ni bila prispevek v pokojninski sistem?!
Predlog reforme ukinja pravico mater, ki so doma skrbele za svoje majhne otroke, da pod ugodnejšimi pogoji dokupijo leta, ko so doma skrbele za otroke mlajše od treh let (Predlog zakona ukinja določila iz ZPIZ – 1, 198. člen).
Poleg tega tudi materam, ki so že dokupile ta leta zmanjšuje pravice na podlagi teh let, saj jih ne upošteva pri izračunu zavarovalne dobe, ki je potrebna za pravico do pokojnine, ampak samo pri odmeri pokojnine (ZPIZ – 2, 27. člen).
Pri tem velja še posebej opozoriti na dejstvo, da predlog zakona, kljub temu da se pomen dokupljenih let zmanjšuje, zaostruje pogoje za dokup let, saj za ta namen kot najnižjo osnovo določa povprečno plačo. To gotovo ne more bi socialno pravično, saj bi tako postal dokup let za zavarovance z dohodki pod povprečjem praktično nemogoč.
Ukinja se tudi pravica mater, ki doma skrbijo za majhne otroke, da se pod ugodnejšimi pogoji prostovoljno vključijo v pokojninsko zavarovanje.
Pričakujemo, da se to popravi.
Predlagamo za boljšo zaposljivost mater majhnih otrok
Na trgu dela so poleg mladih in starejših iskalcev zaposlitve v zelo slabem položaju tudi starši z majhnimi otroki, še posebej matere, saj pogosto ravno zaradi dejstva, da morajo skrbeti tudi za otroke in družino, težje dobijo zaposlitev, še posebej po obdobju porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah je to dejstvo izrazitejše, saj delodajalci znižujejo tveganja ob zaposlitvi na minimum.
Zato predlagamo, da se v predlog zakona tudi za zaposlovanje staršev majhnih otrok uvede enaka obravnava glede plačila prispevkov delodajalcev, kot je v 157. členu predlagana za prvo zaposlitev mladih.
S tako spodbudo delodajalcem, bi postali starši bolj zaželena delovna sila, v času subvencioniranja prispevkov pa bi lahko dokazali, da so zaradi odgovornosti za svojo družino praviloma tudi nadpovprečno produktivni in motivirani.
Sklep
Iz vsega navedenega izhaja, da bi starši poleg drugih zaostritev, katerih bi bili po predlogu zakona deležni vsi zavarovanci, in so v veliki meri verjetno neizogibne, deležni še dodatnih zaostritev in izgub, ki bi jih bili deležni izključno zato, ker so starši in vzgajajo otroke, ki bodo v prihodnosti zagotavljali pokojnine celotni generaciji. Zato, ker v sistem poleg prispevkov s skrbjo za otroke prispevajo več, z reformo izgubljajo več kot drugi. Je to logično, pošteno in pravično?
Predlagana pokojninska reforma je vsaj v odnosu do staršev v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli, ki jih predlagatelji navajajo kot vodilo pri pripravi te reforme. Je tudi v nasprotju s programi večine koalicijskih strank in koalicijsko pogodbo, zato pričakujemo, da se predlog popravi, tako da bo tudi otroke upošteval kot pomemben prispevek v pokojninski istem in temu primerno staršem, ki nosijo največje breme vzgoje, izobraževanja in vzdrževanja teh otrok, zagotovil sorazmerno večje pravice iz pokojninskega zavarovanja ali pa jim za enak obseg pravic zaračunaval nižje premije oziroma prispevke.
Pripravili smo tudi konkretne rešitve za izvedbo prej omenjenih predlogov in prosimo tako pristojnega ministra kakor poslance koalicijskih strank, ki imajo pri sprejemanju zakonodaje največji vpliv in odgovornost, da nas povabijo na pogovor, v katerem bi lahko poiskali najboljše in najbolj sprejemljive rešitve.
2 Jul 2012
V torek, 26.6.2012 sta se predstavnika Družinske pobude Tomaž Merše in Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, ki je dal pobudo za sestanek, sešla z ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrejem Vizjakom.
Ministru Vizjaku sta predlagala oblikovanje redne oblike sodelovanja pri pripravi zakonodaje, ki vpliva na položaj družin. Minister je obljubil, da bo do septembra imenoval Strokovni svet za družino, ki je posvetovalni organ ministra za področje družine, v okviru katerega bi lahko dali mnenja in predloge k zakonskim predlogom ministrstva, še preden gredo v vladni in zakonodajni postopek ter opozarjali na probleme, ki jih zaznavamo, ter predlagali rešitve zanje.
Upamo, da bo res tako.
Ministra sta opozorila na veliko poslabšanje materialnega položaja družin zaradi začetka uporabe Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in mu predstavila široko paleto področij družinske politike, na katerih bi bilo potrebno ukrepati in za katera pričakujemo, da bomo lahko sodelovali pri pripravi zakonskih rešitev.
Med področji družinske politike, sta posebej opozorila na trenutno najbolj aktualne teme:
– za družine uničujoče učinke Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
– večjo obremenitev družin na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ,
– položaj staršev v pokojninskem sistemu,
– položaj staršev na trgu dela.
Minister je zagotovil, da na ministrstvu vedno lahko dobimo statistične podatke, ki jih potrebujemo za svoje strokovno delo pri analizi učinkov obstoječe zakonodaje in pri načrtovanju predlogov za izboljšave veljavne ureditve. Upamo, da bo tako konstruktiven tudi odgovor na prošnjo za konkretne podatke.
13 Jun 2012
Franci Šinkar, oče treh otrok nam je poslal zanimivo razmišljanje o odnosu države do družin in otrok v zadnjih letih, ki ga je napisal za občinsko glasilo. Strinjal se je, da ga lahko objavimo tudi na naši spletni strani.
Otroci so nadlega, breme in strošek za državo
Totalna neumnost je, da spadajo družinski prejemki v področje socialnih prejemkov. A tisti, ki imamo otroke, smo pa nek nebodigatreba socialni problem?! Svetlikov zakon je družine vsekakor dobro usekal, vse pod krinko večje pravičnosti. Takih posegov v družinsko politiko ni predlagala, kaj šele izvedla nobena druga evropska država. Pomislite vendar, družinski prejemki bi morali biti ločena kategorija, predvsem pa zaradi svojega svetega poslanstva nedotakljiva, tako nekako, kot so borčevske pokojnine. Saj so se borci v onih štirih letih tudi borili za obstoj slovenskega naroda. Danes pa za obstoj naroda največ naredijo družine z otroki. Če hoče narod preživeti, mora imeti otroke. Mi pa smo s svojim naravnim prirastkom na poti v izumrtje. Zavajajoč je podatek, da število prebivalcev Slovenije stalno raste. Seveda raste, zaradi priseljevanja, s tem pa vztrajno pada tudi delež Slovencev. V Sloveniji trenutno živi več kot dva milijona ljudi, vendar je delež Slovencev le še 80 %. Za primerjavo, leta 1948 je bil ta delež 97 %! Jože Bartolj se je vprašal: »Kdo bo ekonomistom in uradnikom razložil, da je vsak otrok, ki se ne rodi, žebelj v krsti slovenskega naroda?«
Vlade pa nam ena za drugo hladnokrvno sporočajo, da so otroci nadlega, breme in strošek za državo. Naši otroci so vendar bodoči delavci in davkoplačevalci ter naložba v prihodnost slovenskega naroda! Vlada tega očitno ne vidi tako. Še več, Svetlik je na eleganten način je zmanjšal sredstva za družine. Pri izračunu za družinske prejemke se upošteva celotno premoženje. Pravično? Pa poglejmo! Družina je kot gospodarstvo v malem. Pameten gospodar vedno gleda v prihodnost, varčuje za svoje otroke, za hude čase, se odreka nepotrebnim stvarem in žrtvuje svoj čas in denar za prihodnost svoje družine. Država pa, kot popolno nasprotje dobrega gospodarja, je uživaško zapravljala denar, sedaj pa bi rada pomolzla še družine. Dobri gospodar ve, da je kriza in začne varčevati pri sebi. Trga si od ust, da lahko otroci živijo. Država pa se obnaša kot nespameten gospodar, otroci naj živijo od kruha in vode, da le njemu ne zmanjka za cigarete in pijačo!
Ker ne zapravim cele plače, ki je edini vir preživljanja moje družine, ker varčujem za svoje tri otroke, ker imam denar v banki, ker je treba hišo vzdrževati, da ti ne kaplja na glavo in nekako po petnajstih letih tudi zamenjati avto, pa ker že nekaj let nismo bili na spodobnem dopustu, me udarijo še pri otroških dodatkih, češ, saj ima privarčevan denar, ne potrebuje tako visokih dodatkov. Halo, saj privarčevanega denarja nisem ukradel ali zadel na loteriji! Privarčeval sem ga pri svoji plači! Kako sprevržen je Svetlikov sistem pove naslednje: najprej mi kot dohodek štejejo plačo, potem temu prištejejo še depozit, ki sem ga vezal z denarjem, ki sem ga privarčeval od plače (torej dvakrat isti denar), na koncu pa mi prištejejo še obresti, ki sem jih dobil pri depozitu. In pa upoštevanje zemljišč; za zazidljiv travnik 500 m2 ti štejejo 2.500,00 EUR dohodka, ki ga dejansko nimaš od kje dobiti. Kaj pa naj gojim na travniku, da bom ta dohodek dejansko prejel?
Ironija je, da ukrepov za uravnoteženje javnih financ, predvsem pa Svetlikovega zakona, sploh ne bi čutil, če ne bi imel otrok. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je sovražen otrokom, družinam in slovenskemu narodu. Njegove posledice čutimo predvsem tisti, ki imamo otroke in s tem skrbimo za prihodnost celotne družbe in naroda.
Kako bi država privarčevala 50 milijonov letno pa je sredi aprila izračunal nek upokojeni ekonomist. Predlagal je, da bi višino funkcionarske plače omejili na največ 2.500,00 EUR bruto. Po njegovem mnenju tak znesek osebnih dohodkov še vedno zagotavlja normalno življenje (!), ukrep pa bi prizadel le dva tisoč državljanov. Tudi sam menim, da direktor zdravstvenega doma res ne potrebuje osmih jurjev plače za preživetje. Zanimivo je še to: ko se je javni sektor čutil ogroženega, je takoj prišlo do upora, do stavke. Pa je kdo pogledal, kakšne plače imajo? Ob tem pa še nisem videl, da bi stavkale, na primer trgovke, ki nimajo plač kot v javnem sektorju. Pač nimajo učinkovitega sindikata, kdo jim je kriv? Če nočejo delati, pa marš na cesto! Tudi družine nimamo kakšnega sindikata, ki bi vse povprek grozil in s stavko izsiljeval vlado. Zato nas lahko tepejo, kolikor se jim zljubi. Pa naši izvoljeni predstavniki, naši poslanci? Včasih se mi zdi, da jim je vodilo preriniti se do korita, si dobro postlati in vleči poslansko plačo. Kaj naj torej družine storimo, na koga naj se obrnemo?
Morda na upokojence, ki se napajajo iz naših plač? Oni vidijo samo svojo pokojnino. To je razumljivo, garali so in si jo zaslužili. Morda je nenavadno samo to, da so nekateri imeli velike plače, sedaj, ko so v pokoju, pa imajo zato tudi velike pokojnine. Za informacijo, povprečna pokojnina v marcu 2012 je bila 568,00 EUR, najvišja pa 2.272,00 EUR. Kot, da si za časa svojega aktivnega življenja niso mogli dovolj privarčevati za prestižno starost, pa še sedaj potrebujejo dva jurja penzije! Problem je tudi v tem, da pokojninski sistem, kakršnega imamo, ne bo več dolgo zdržal. Mi, ki smo blagoslovljeni s tem, da imamo službo, delamo za upokojence, delamo zase, pa še varčujemo za svojo pokojnino in za svoje otroke. Glede na podaljševanje starostne meje za upokojitev bomo pa tako ali tako umrli na delovnem mestu.
Na koga se lahko še obrnemo? Morda na tiste, ki so se v preteklosti najbolj zavedali pomembnosti preživetja slovenskega naroda? Od njih ne bo pomoči. Žal mi vedno bolj delujejo kot nekakšna društva za ohranjanje pridobitev revolucije in privilegijev, ki zganjajo neko jugo-nostalgijo in novačijo podmladek. Starost je težka, kaj hočemo. Absurdno pa je, da so nad Jugoslavijo navdušeni mladci, ki so se rodili po njeni smrti. Dvomim, da bi hoteli sedaj živeti v takratnih razmerah. Še pomnite, tovariši, sistem par-nepar, pa čase brez pralnega praška, brez zobne paste, ko so se kavbojke, kava in čokolada ter druge dobrote gnilega kapitalizma švercale čez mejo? Ste se pripravljeni odpovedati vsem silnim trgovskim centrom, če pa še v nedeljo ne zdržite brez nakupovanja? Sploh pa, če je bila Jugoslavija res tako super, zakaj je tako krvavo razpadla? In zakaj gnili kapitalizem še vedno ni crknil, ko pa je moj profesor za politično ekonomijo in samoupravljanje s temelji marksizma v začetku osemdesetih let trdil, da je dekadentni Zahod v zadnjih zdihljajih?!
Kakorkoli gledam, družine se bomo morale zanesti same nase. Življenje je vedno našlo pot. Preživeli bomo tudi neumnosti sedanje vlade in Svetlikov zakon prav tako. Mimogrede: Svetlikov zakon ima lahko tudi daljnosežne posledice za bančni sistem. Pretiravam? Ker mi pri dodelitvi družinskih prejemkov gledajo tudi, kaj sem privarčeval, recimo, da ne bom več varčeval, ampak bom dvignil ves denar in ga spravil na varno v bančni sef ali v zlato ali v tujino. Verjetno nisem edini, ki razmišlja v to smer. Ampak, kamenček je že zletel po bregu navzdol. Depoziti prebivalstva se bodo postopno zmanjšali, vedno več bo dvigov gotovine. Najprej bodo pospravile denar družine, potem pa bo začel delovati čredni nagon. Ljudje bodo dvigovali denar, ker je to storil tudi njihov sosed. Do panike v stilu Grčije ne bo več daleč. Banke bodo zaječale, ker brez denarja ne morejo delati, omejili bodo prenose sredstev in dvige gotovine. Ljudje ne bodo mogli več do svojega denarja. Potem lahko samo še čakamo na kaos in na propad bančnega sistema.
Spomnim se, kako sem pred leti delal v Ljubljani na Trgu revolucije (sedaj Trg republike) in sem vsako jutro gledal nepregledno množico varčevalcev Ljubljanske banke, ki so hoteli dvigniti svoje devize. Ko so se odprla bančna vrata, je človeški stampedo jurišal na blagajne. Ljudje so se prerivali, padali, kričali. Prvi so dobili devize, ampak samo določeno vsoto, potem je denarja zmanjkalo in počakati je bilo treba na naslednji dan, ko se je slika ponovila. In to se je dogajalo iz dneva v dan… Nas spet čaka kaj podobnega?
Franci Šinkar
21 Maj 2012
Spoštovani člani, spoštovane članice Družinske pobude!
Spet je leto naokrog od našega zadnjega občnega zbora in prihaja čas, da skupaj pogledamo v delo preteklega izredno napornega leta ter se pogovorimo o smernicah za delo v prihodnje.
Vabim vas na 14. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 31.5.2012 ob 17.45 (zares bomo začeli ob 18.00) v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1 v Ljubljani.
Predlagam naslednji dnevni red:
1. Sprejem dnevnega reda, izvolitev delovnega predsedstva OZ,
2. Poročilo o delu v preteklem letu,
3. Sprejem zaključnega računa za leto 2011,
4. Programske smernice za letošnje leto,
5. Finančni načrt za leto 2012,
6. Razno,
7. Družaben klepet.
Upam, da se bomo občnega zbora udeležili v čim večjem številu in se bo še kdo odločil, da bi posvetil nekaj svojega časa za dobrobit vseh družin v naši državi, saj izzivov žal ni vedno manj ampak vedno več.
Odločbe o družinskih prejemkih, ki jih dobivate te dni, potrjujejo naša opozorila ob sprejemanju Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se kaže kot verjetno najbolj proti družinski zakon v zgodovini Slovenije. Ob letošnjem sprejemanju Zakona za uravnoteženje javnih financ pa se je pokazalo, da lahko tudi vlada, ki jo sestavljajo stranke, ki so doslej izražale podporo družinam in družinski politiki, interese družin zelo hitro spregleda in zanemari, saj nimamo močnega sindikata, ki bi lahko grozil z ukrepi, kakršne si lahko privoščijo nekateri sindikati. Zato je vedno bolj jasno, da interesov staršev in družin namesto nas samih ne bo branil nihče drug.
Ne pustite se prositi, pridite in se ponudite sami!
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude
21 Maj 2012
9.5.2012
Izjava Družinske pobude in Civilne iniciative za družino in pravice otrok ob končnem sprejemanju Zakona za uravnoteženje javnih financ
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ministri in ministrica!
Vlada je pred mesecem in pol predstavila predlog paketa ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki je vseboval posege v skoraj vse ukrepe družinske politike v naši državi. Takih posegov ni predlagala, kaj šele izvedla nobena druga evropska država. Starši se zavedamo se, da je država v težkem gospodarskem in finančnem položaju in smo pripravljeni prevzeti pravičen in sorazmeren del bremena, Zakon za uravnoteženje javnih financ pa družinam z otroki nalaga večje breme kot drugim kategorijam prebivalstva..
V Družinski pobudi in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok smo takoj pripravili analizo predlogov in kot predstavniki staršev in družin vlado in ministre za posamezna področja zaprosili za pogajanja o predlaganih ukrepih. Sledilo je več kot mesec dni dokaj intenzivnih pogovorov in dopisovanj. Vlada je pristala na opustitev znižanja bolniškega nadomestila za nego bolnega otroka in na rešitev, ki smo jo predlagali v zvezi s plačilom vrtca, kadar ga istočasno obiskuje več otrok iz iste družine, stranke koalicije pa so se dogovorile za omilitev znižanja starševskih nadomestil (predlagali smo, da se v ta nadomestila ne bi posegalo). Vlada je na koncu pristala še na to, da se danes sramotno nizek starševski dodatek za matere študentke in nezaposlene matere zviša na 55% minimalne plače (to seveda ne bi smelo biti le začasno, a vlada predlaga prav to), in da morajo biti ukrepi s področja družinske politike začasni, a je to naredila tako, da je zaostrila kriterij začasnosti tudi pri ukrepih, ki so bili že v prvotnem predlogu opredeljeni kot začasni. Potem pa posluha za argumente in pripravljenosti na popuščanje ni bilo več, čeprav je vlada s temi predlogi pri zniževanju sredstev za družinsko politiko popustila le za nekaj več kot 20%.Prav nobenega posluha pa vlada in koalicija nista pokazali za omilitev seštevanja učinkov več različnih ukrepov na istih družinah, ki bi potem, ko so jih že prizadeli proti družinski učinki Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zdaj v celoti izgubile otroški dodatek, subvencijo za šolsko prehrano, dodatek za veliko družino in darilo ob rojstvu otroka. To se jim ne bi zgodilo, zato ker so v določenem dohodkovnem razredu, ampak zato ker imajo otroke in tako skrbijo za prihodnost celotne družbe. Če otrok ne bi imeli, teh ukrepov ne bi čutili, tudi če bi bili še v višjih dohodkovnih razredih.
Predlog zakona je žal tudi z amandmaji za omilitev posegov v družinsko politiko še vedno neuravnotežen in nepravičen do družin, ki jim nalaga precej večje breme kot drugim družbenim skupinam v primerljivih dohodkovnih razredih.
Za nameček si je koalicija v zadnji noči obravnave zakona privoščila še neprimerno provokacijo, ko je v zakon vključila še ukinitev možnosti upoštevanja bonusa zaradi otrok pri upokojevanju očetov in tako odpravila še edino minimalno upoštevanje dejstva, da je starševstvo pomemben prispevek v pokojninski sistem.
Celoten paket proti-družinskih ukrepov ocenjujemo kot neprimeren in krivičen, čeprav smo na del teh ukrepov kljub temu pripravljeni pristati.
Zato pozivamo vlado ter poslanke in poslance, da umaknete vsaj amandma, ki očetom jemlje pravico do uveljavljanja bonusov zaradi otrok pri upokojevanju in da vrnete otroški dodatek družinam, ki jim ga predlog zakona jemlje, pa četudi bi ga nekoliko znižali, saj bodo te družine veliko izgubile že z drugimi ukrepi. Poskrbite tudi, da zvišanje starševskega dodatka ne bo le začasno ampak trajno.
V upanju, da boste prepoznali svojo odgovornost za demografsko prihodnost našega naroda in države in naredili vsaj ta dva minimalna popravka predloga zakona za uravnoteženje javnih financ, vas lepo pozdravljamo!
Aleš Primc vodja CI za družino in pravice otrok Tomaž Merše, predsednik DP
12 Apr 2012
Predstavljamo tabelo s primerjalnimi izračuni za posameznike, pare in družine z dohodki v višini 64% neto povprečne plače na družinskega člana. To je ravno mejni dohodek, pri katerem je vlada predlagala ukinitev otroškega dodatka, subvencije šolske prehrane, dodatka za veliko družino, darila ob rojstvu otroka. (Izračun učinkov za javne uslužbence v tej tabeli predpostavlja znižanje bruto plač teh uslužbencev za 10% in morda ne odseva v celoti zadnjega vladnega predloga za to področje, ker nam ta predlog ni v celoti poznan.) Iz tabele je jasno razvidno, da bi bile družine z otroki zaradi perdlaganih ukrepov prizadete bistveno bolj kot druge družbene skupine v primerljivem dohodkovnem položaju, pri čemer te razlike lahko znašajo tudi po več 100 EUR mesečno.
Še posebej bi radi opozorili na dejstvo, ki je bilo do sedaj večinoma zamolčano. Danes so vladni predstavniki priznali, da interventni zakon ukrepov družinske politike ne odpravlja samo začasno za čas veljavnosti interventnega zakona, ampak trajno spreminjajo sistemske zakone za to področje. To pomeni, da z interventnim zakonom za nedoločen čas oziroma trajno rušijo praktično vse ukrepe družinske politike v naši državi in jo reducirajo zgolj na del socialne politike, kar ocenjujemo kot povsem nesprejemljivo in pričakujemo, da bo zakon spremenjen, tako da bo vseboval le začasne spremembe zakonodaje, tako da bo po izteku veljavnosti interventnega zakona samodejno spet začela veljati današnja ureditev družinske politike.
Resnično upamo, da bodo predstavniki vlade ter poslanke in poslanci v času parlamentarne razprave bolj prisluhnili argumentom in se bomo v čim krajšem času začeli usklajevati tako, da bodo na koncu sprejeti ukrepi uravnoteženi in ne bodo družin in otrok obremenjevali bolj kot druge družbene skupine.
Tomaž Merše
5 Apr 2012
V Družinski pobudi in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok smo preučili paket predlaganih vladnih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Žal smo ugotovili, da paket ne izpolnjuje temeljnega načela pravičnosti in sorazmerne razporeditve bremen med vsemi družbenimi skupinami, saj družine z otroki obremenjuje bolj kot druge skupine in ruši medsebojna razmerja tako med generacijami kakor znotraj generacij.
Pripravili smo dokument z izhodišči za pogovore z vlado, v katerem smo predstavili svoje poglede na predlagani paket ukrepov, komentar in oceno vseh ukrepov, ki posegajo na področje družinske politike ter predloge, kako vladne predloge spremeniti, da bi ustrezali prej omenjenemu osnovnemu načelu.
Dokument smo s prošnjo za čim prejšnji začetek pogovorov v torek zjutraj poslali predsedniku vlade, ministrom in koalicijskim poslanskim skupinam. V sredo dopoldne smo ga poslali tudi medijskim hišam. Doslej so nas na pogovor povabili v poslansko skupino NSi in SLS, na povabilo s strani vlade še čakamo.
Tomaž Merše
20 Mar 2012
V soboto 17.3. je revija Stop organizirala in oblikovala, TV Slovenija pa v živo prenašala prireditev Viktorji 2011. Običajno je bila to zabavna prireditev, na kateri so medijske osebnosti prejele priznanja za svoje delo. Letos pa je bilo žal drugače. Slog vodenja in prireditev sta šli preko meja satire in pod mejo dobrega okusa. Prireditev je bila grobo zlorabljena za politično agitiranje ter žaljivo, nestrpno in podcenjujoče obravnavanje vseh, ki ne podpiramo Družinskega zakonika.
Vodstvu nacionalne TV se način vodenja očitno ni ni zdel sporen, saj so se njegovi člani po pripovedi očividcev v prvih vrstah smejali neslanostim na odru, namesto da bi dežurni urednik po nekaj točkah prekinil prenos in se gladalcem opravičil, saj je šlo za očitno zlorabo sredstev, ki jih za nacionalno TV prispevamo vsi državljani. Šele, ko je gnev javnosti postal očiten in množičen, so se distancirali od oddaje in jo umaknili iz spletnega arhiva, pa še to le za čas do referenduma. Zakaj le do takrat? Če menijo, da je oddaja žaljiva, bo žaljiva tudi takrat, če menijo, da ni, pa bi lahko bila dostopna takoj. Se morda bojijo, da bi preveč ljudi lahko videlo prostaško obnašanje zagovornikov zakonika in bi to zanje neugodno vplivalo na izid referenduma, saj jasno kaže vso njihovo nestrpnost, prezir in celo sovraštvo do vseh drugače mislečih. Lahko si predstavljamo, da bi tak odnos in obnašanje ob morebitni potrditvi zakonika dobilo še večji zagon in še več prostora v družbi. Si to res želimo!?
Letošnja prireditevViktorji je tako še en močan argument več, da se referenduma zagotovo udeležimo in glasujemo proti. Tako bomo pokazali, da imamo radi svoje družine in bi radi tudi prihodnjim rodovom omogočili, da zrastejo ob ljubečem očetu in materi, ter morda preprečili nove zlorabe nacionalne TV za neokusnosti, kot smo jih bili deležni na Viktorjih 2011.
Vodstvo RTV in uredništvo revije Stop pa sprašujemo, kaj bosta naredili, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo? Bosta morda vsaj prenehali sodelovati z ustvarjalci prireditve, ki so s svojim obnašanjem pokazali, da njihova kulturna raven ni primerna za nacionalno RTV?
Izvršilni odbor Družinske pobude
15 Mar 2012
Proti,
ker življenjski skupnosti med moškim in žensko ne priznava pomena, ki ga ima za obstoj družbe (možnost zasnovanja družine) in jo izenačuje z drugimi skupnostmi, ki same ne morejo posredovati življenja (3., 5., 6., 60. člen).
Proti,
ker zanemarja otrokove koristi in daje prednost interesom odraslih, še posebej homoseksualcev. Nekaterim otrokom odvzema pravico do identitete in poznavanja pravih staršev (60., 137., 138., 217…čl.)
Proti,
ker odpira pot do posvojitve katerega koli otroka v istospolne skupnosti in take otroke načrtno prikrajša za očeta ali mamo. (Posvojitev s strani istospolnih v zakoniku ni omejena le na biološke otroke njihovih partnerjev. (217. čl.) Poleg tega je omejitev možnosti posvojitve otrok s strani istospolnega para v zakoniku zapisana na način, ki zelo verjetno ni skladen z Ustavo RS (217. člen v povezavi s 3., 9., 60. in morda še kakšnim členom). Zato obstaja velika verjetnost, da bi Ustavno sodišče pritrdilo izpodbijanju teh določil. O neustavnosti tega določila so se javno izrekli tudi vidni homoseksualni aktivisti (npr. Mitja Blažič, koordinator Kampanje za vse družine) in nekateri pravniki (Aleš Zalar, Katarina Kresal). Zakonik je namreč napisan tako, da nikjer ne utemeljuje, zakaj je potrebno in utemeljeno različne vrste skupnosti pri ureditvi posvojitev obravnavati različno, tako da je razlikovanje utemeljeno le na različni spolni sestavi in usmerjenosti članov različnih skupnosti.) Istospolni aktivisti so tudi že povedali, da je zanje edina sprejemljiva rešitev glede posvojitev uvedba splošne možnosti posvojitev katerega koli otroka s strani istospolnih parov. (Mitja Blažič na okrogli mizi na ŠKG 7.3.2012, Barbara Rajgelj v Odmevih 30.1.2012).
Proti,
ker vsebuje podlago za uzakonitev umetne oploditve za lezbijke in trgovino z otroki.
(60. člen v povezavi s 5. členom določa, da imajo istospolni pari pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Ta pravica je za moške pare uresničljiva le preko nadomestnega materinstva (najem ženske, ki donosi otroka), ki je v svojem bistvu trgovina z otroki. Ali res hočemo spodbujati in kasneje celo uzakoniti izkoriščanja revnih žena, da bi za preživetje prodajale svoje otroke bogatim homoseksualcem? Za lezbijke je vsaj s strani države edini način zagotavljanja te pravice umetna oploditev. Na tem mestu je zakonik v nasprotju z zakonom o OBMP, ki take možnosti trenutno ne dovoljuje. Prej ali slej bo moralo priti do uskladitve obeh zakonov. Ker so zagovorniki zakonika odločno zavrnili možnost, da 60. člen ne bi veljal za istospolne pare, lahko upravičeno pričakujemo zahteve za spremembo zakona o OBMP, še posebej ker so stranke, ki podpirajo zakonik, tako spremembo tega zakona enkrat že sprejele, a smo jo državljani zavrnili na referendumu leta 2001. Ali res hočemo dovoliti in morda celo iz javnih sredstev plačevati umetne oploditve zdravih lezbijk?)
Proti,
ker ne priznava, da je velika otrokova korist, da je deležen materine in očetove skrbi in ljubezni, ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, če živita skupaj ali ne. (9. člen, ki opredeljuje otrokovo korist, teh ključnih otrokovih koristi ne vsebuje.)
Proti,
ker odpira možnosti, da bodo naše otroke v šolah učili, da spol ni biološka danost, da starši nismo pomembni, da naj čim več eksperimentirajo različne spolne prakse, kot se je nezakonito že dogajalo preko delavnic, ki jih je v mnogih šolah brez vedenja in soglasja staršev izvajala Amnesty international Slovenija (glej priročnik za te delavnice Ljubezen je ljubezen).
Proti,
ker daje CSD pooblastilo, da bi lahko otroke samovoljno (na podlagi lastne presoje o koristi otroka) zasliševali o razmerah v družini brez vednosti in soglasja staršev, ki ne bi imeli niti možnosti vpogleda v zapisnike (181. člen). To odpira velike možnosti zlorab in neupravičenih posegov države v družino. Ali si res želimo, da bi država in CSD dobili takšen sistem nadzora družin in staršev, ki spominja na sovjetsko ureditev, v kateri so spodbujali otroke, da so ovajali svoje starše? Ali CSD s svojim dosedanjim delom opravičujejo zaupanje tako velikih pooblastil?
Proti, ker ni nevarnosti, da bi s tem izgubili tistih nekaj dobrih rešitev, ki jih zakonik vsebuje. Novi minister za družino je že napovedal, da bo ob zavrnitvi zakonika na referendumu poskrbel, da bodo rešitve, ki uživajo široko podporo v najkrajšem času uzakonjene.
Lobi istospolnih ekstremistov in tistih, ki si želijo dobiti nadzor nad našimi družinami, je močan, dobro organiziran in ima močno medijsko podporo, zato je nujno, da gremo vsi na referendum in obkrožimo PROTI!
15 Mar 2012
Družinski zakonik je slab, posega v življenje sleherne družine in omejuje našo svobodo, zato pojdimo na materinski dan množično na referendum in glasujmo PROTI, saj bo sicer prepozno.
V Družinski pobudi smo, ko je bilo še možno preprečiti referendum, pripravili kompromisni predlog, ki sicer ni reševal vseh slabosti zakonika, vseboval pa je rešitve vsaj za največje slabosti, ki bi jih bilo ob morebitni uzakonitvi kasneje skoraj nemogoče popraviti. Čeprav je bil naš predlog ponujen kot podlaga za usklajevanja in iskanje za vse sprejemljive rešitve, so stranke, ki podpirajo sporni zakonik, zavrnile že samo možnost pogovora o tem. Tako nam zdaj ne ostane drugega, kot da slab zakonik zavrnemo na referendumu.
Vse naše družine in korist otrok
Nekdanji minister za družino je družine delil na tipične in netipične ter med netipične uvrstil kar polovico slovenskih družin (vse enostarševske družine, reorganizirane družine, družine z neporočenimi starši …)
Mi pa zavračamo delitev družin in pravimo, da se vsi po svojih močeh trudimo čim bolje živeti v svojih družinah. Nismo popolni, zato tudi naše družine niso idealne, a imamo jih radi.
Kako lahko za netipično razglaša npr. enostarševsko družino, ki je ostala brez enega izmed staršev. Tudi te družine so družine! Tudi otroci v teh družinah imajo v izhodišču očeta in mamo, a so kasneje enega žal tako ali drugače izgubili. Zato bi morale biti te družine deležne posebne pozornosti in skrbi. Seveda so te družine tudi v veljavni zakonodaji razumljene kot družine.
Nekdanji minister in zagovorniki zakonika trdijo, da naj bi Družinski zakonik »netipičnim« družinam in še posebej otrokom v njih prinesel nove pravice in boljše življenje. Po branju tega zakonika pa ugotavljamo, da
nobenemu otroku v nobenem tipu družine ne bi prinesel nobene nove pravice.
Enostarševskim družinam bi zakonik namesto posebne skrbi prinesel možnost znižanja preživnin za otroke, ki imajo kakšna lastna sredstva (npr. delajo preko študentskega servisa). (194. člen)
Nobene nove pravice ne bi dobili niti otroci, ki živijo z istospolnimi pari, niti otroci v reorganiziranih družinah. Tako tudi ne bi rešil nobene težave, s katerimi se srečujejo otroci v teh družinah (Družine, v katere oče ali mama pripelje otroka iz predhodne zveze se srečujejo s težavami pri informiranju o zdravstvenem stanju otroka, pri prevzemanju otroka v vrtcu ali šoli, pri upravnih postopkih… Čeprav gre za že dolgo znane težave in veliko ljudi, zakonik ne prinaša prav NIČ, da bi te težave kakorkoli olajšal.)
Vključujoča nova definicija družine?
Zagovorniki govorijo o vključujoči novi definiciji družine, Statistični urad pa je ugotovil, da se v primeru uveljavitve zakonika kar 209.000 sedanjih družin ne bi več moglo imenovati družina, saj zakonik kot družino priznava le družino z otroki mlajšimi od 18 let. (Poročilo SURS 1.1.2011) In to naj bi bilo vključujoče?!
Ali nekdanji minister in zagovorniki res ne vedo, kaj piše v zakoniku, ali morda lažejo?!
Bomo dobili »tajno družinsko policijo«?
Centri za socialno delo bi dobili izredna pooblastila za nesorazmerno poseganje v družino, saj bi lahko otroke zasliševali brez vednosti in soglasja staršev, ki bi jim lahko odrekli celo vpogled v zapisnik. CSD bi postali neke vrste »tajna družinska policija« z izrednimi pooblastili za nadzor staršev, pri čemer se na mnoge njihove odločitve (celo na odvzem otroka) starši ne bi imeli možnosti niti pritožiti.
Družinski zakonik prinaša koristi predvsem odraslim istospolno usmerjenim, ki jim med drugim odpira poti za »pridobivanje« otrok.
1 Feb 2012
V Družinski pobudi smo naredili smo vse kar je bilo v naši moči, da bi prišlo vsaj do pogovora o za vse strani sprejemljivem kompromisu. Kot je bilo že večkrat povedano, naš kompromisni predlog ni bil »vzemi ali pusti«, ampak predlog za pogovor o možnih rešitvah ob katerih bi se lahko poenotili.
Zahvaljujemo se strankam SDS, NSi in SLS, ki so podprle pobudo za iskanje kompromisa in izrazile pripravljenost na za to potrebna usklajevanja.
Žal pa so stranke, ki podpirajo Družinski zakonik zavrnile že samo možnost za pogovore za iskanje kompromisa, s katerim bi prihranili 4.000.000 EUR. Ta nepripravljenost za pogovor je zaskrbljujoča ne le zaradi Družinskega zakonika, ampak tudi zaradi drugih vprašanj v državi, kjer se bo treba veliko pogovarjati, če bomo hoteli priti do dobrih in široko sprejemljivih rešitev.
Isti ljudje, ki so še pred nekaj tedni referendum o Družinskem zakoniku razglašali za kršitev človekovih pravic, opozarjali na nedopustnost odločanja večine o pravicah manjšine in na stroške referenduma, zdaj zavračajo že samo možnost pogovora za iskanje rešitev, s katerimi bi se referendumu lahko izognili, in celo pozivajo na referendum. Naj razume, kdor more!
Ker stranke, ki so pripravljene na pogovor o kompromisu, ki štejejo manj kot polovico poslank in poslancev v Državnem zboru, lahko žal le ugotovim, da ni zadostne volje za pogovor o kompromisu. S tem je naša povezovalna in dobronamerna pobuda, ki smo jo začeli v nedeljo, zaključena.
Tako bomo pač šli na referendum, kjer pa sedanje različice zakonika pač ne bomo mogli podpreti.
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude
30 Jan 2012
Znano je, da se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku izteka. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika.
Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Že po svoji naravi s samo dvema možnima odgovoroma ljudi razdeli na tiste, ki so za, in tiste, ki so proti, na koncu pa je vsaj ena stran nezadovoljna. Poleg tega pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Morda je priložnost za takšno poenotenje v dejstvu, da imamo danes drugačno zasedbo državnega zbora od tiste, ki je sporni Družinski zakonik sprejela.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani. Pri tem smo se še posebej potrudili, da kompromisni predlog v primerjavi z obstoječim Družinskim zakonikom nikomur nič ne jemlje, hkrati pa daje zvezi med moškim in žensko spet njen družbeni pomen, ter očetovstvu in materinstvu in urejenim odnosom med materjo in očetom priznava njihov izreden pomen za korist otrok.
Kompromisni predlog smo včeraj poslali v razmislek predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine z željo, da bi morda našli skupni jezik, se obvezali, da bi v dogovorjenem roku usklajene spremembe vložili v DZ in zagotovili njihov sprejem.
Civilno iniciativo za družino in pravice otrok smo prosili, da v času te pobude še ne vloži podpisov za razpis referenduma, preuči ta kompromisni predlog in se s poslanskimi skupinami in poslanci DZ poskusi uskladiti glede predlaganih rešitev in pogojev, pod katerimi bi se odrekla zahtevi za razpis referenduma. Imamo zagotovilo, da podpisov ne bodo vložili, dokler se izkaže, ali ta pobuda lahko prinese skujpno rešitev ali ne.
V Družinski pobudi smo pripravljeni pomagati pri tem usklajevanju.
Vsi vemo, da se rok za vložitev podpisov izteče 11.2.2012, kar pomeni, da imamo časa za dokončno sklenitev dogovora največ do 10.2.2012, kar je izredno malo in bo za morebitno dosego dogovora treba delati hitro in učinkovito.
Zato smo vse naslovnike prosili, da najkasneje do torka, 31.1.2012 do večera sporočijo, ali je predlog za njih sprejemljiv, morebitne po njihovem mnenju potrebne spremembe in ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi.
Poslanske skupine v DZ smo prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek vseh, ki bomo pripravljeni sodelovati.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Vsi smo že slišali, da bo potrebno samo v letošnjem letu izdatke proračuna zmanjšati za 800 Mio EUR. Tukaj ponujamo rešitev za prve 4 Mio.
Slišali smo tudi zavezo nove koalicije, da ne bo odpirala ideoloških tem. Mi ponujamo priložnost, da se ena – ki je sicer rezultat dela prejšnje koalicije – umakne z dnevnega reda.
To je tudi lepa priložnost, da vse stranke v parlamentu na začetku novega mandata skupaj naredijo nekaj dobrega ter tako dokažejo svojo državotvornost in pripravljenost na konstruktivno sodelovanje v korist vseh državljanov.
Osnutek kompromisnega predloga sprememb Družinskega zakonika
1. Spremeni se tretji člen in sicer tako, da se glasi:
»1) Zakonska zveza je življenjska skupnost ženske in moškega, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.«
Obrazložitev: V veljavnem zakonu je zakonski zvezi in s tem življenjski skupnosti med žensko in moškim priznan poseben pomen zasnovanja družine. Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira tudi družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega. Pravo tega ne bi smelo prezreti in verjamemo, da ob tem ne bi smelo biti kakšnih resnih pomislekov. Da je poseben družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega v zasnovanju družine oz. rojstvu otrok, nenazadnje izhaja tudi iz 2. odstavka četrtega člena sprejetega Družinskega zakonika, kakor tudi iz 4. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
V obeh primerih se namreč obstoj zunajzakonske skupnosti, torej z zakonsko zvezo izenačene življenjske skupnosti ženske in moškega, predpostavlja prav z rojstvom skupnega otroka.
2. Spremeni se 5. člen, in sicer tako, da se glasi:
(1) (Istospolna) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.
Obrazložitev: Kar zadeva razmerja med odraslimi v istospolnimi skupnosti, menimo, da je prav, da se pravne posledice izenačijo, ko pa gre za otroke, verjamemo, da je potrebno biti zaradi interesov in koristi otrok bolj previden in ta razmerja urejati premišljeno in pregledno od primera do primera. Pri tem je treba skrbeti, da otroci, ki že živijo v istospolni skupnosti, ne bi bili v ničemer v slabšem položaju, kot vsi drugi otroci.
3. Črta se 6. člen.
Obrazložitev: Institut zunajpartnerske skupnosti kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti po mojem trdnem prepričanju nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita in sta medsebojno čustveno navezani. Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili. Te pravne posledice bi posameznike v istospolni življenjski skupnosti namreč lahko privedle do položajev, v katerih bi bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni deklarirati svojo spolno usmerjenost. Nazoren primer nesprejemljive pravne posledice bi bil denimo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, skladno s katerim bi bil funkcionar, ki bi živel z osebo istega spola, Komisiji za preprečevanje korupcije zavezan poročati tako o svojem premoženjskem stanju, kot o premoženjskem stanju osebe istega spola, s katero živi. Če te svoje dolžnosti ne bi izpolnil, bi bil zoper njega lahko uveden postopek, v katerem bi se kot predhodno vprašanje lahko ugotavljalo, ali njegova življenjska skupnost z osebo istega spola predstavlja zunajpartnersko skupnost ali ne, ali je torej istospolno usmerjen ali ne. To pa bi bil nedopusten poseg v svobodo in zasebno intimo funkcionarja, ki ga država v nobenem postopku ne bi smela pripeljati v položaj, v katerem bi se moral izreči glede svoje spolne usmerjenosti, če tega sam noče. Zaradi tega je razumljivo, da instituta zunajpartnerske skupnosti, kot ga uvaja Družinski zakonik, v primerljivih evropskih državah ne poznajo in tako ni nobene potrebe, da ga uvajamo pri nas. Če bosta dve osebi istega spola res želeli, da ima njuna življenjska skupnost določene pravne posledice, bosta skladno z Družinskim zakonikom lahko sklenili partnersko skupnost.
4. Prvi, tretji in peti odstavek 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Največji otrokovi koristi sta, da je deležen materinske in očetovske skrbi in ljubezni ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, ne glede na to ali družina živi skupaj ali ne. Starši otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.«
»3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.«
»5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje odgovornega in pozitivnega starševstva.«
Obrazložitev: Družinski zakonik po besedah predlagateljev izhaja iz načela otrokove koristi.
Če naj bodo otrokove koristi postavljene v samo izhodišče zakonika, potem je prav, da se zapišejo tudi največje otrokove koristi. Če želimo krepiti otrokove koristi in odgovorno starševstvo v naši državi in s tem prispevati k sreči naših otrok, potem menimo, da je besedilo predlagane spremembe 1. odstavka 9. člena izjemno pomembno, saj poudari pomen materinske in očetovske ljubezni za otroka ter izjemen pomen medsebojnih odnosov med mamo in očetom za otroka. Vsi vemo, da otroci običajno zelo trpijo, če odnosi med mamo in očetom niso urejeni in je prav, da se starši zavedajo, da odnosi med njima niso samo stvar njiju dveh, ampak tudi njunih otrok.
Zavedamo se, da to, kar je zapisano v tem odstavku, vedno ne uspeva najbolje, vendar to ni razlog, da te koristi otroka ne bi jasno priznavali in s tem starše spodbujali, da bi se še bolj trudili zanjo.
Dopolnilo 2. odstavka pa prav tako ne bi smelo biti problematično, saj temelji na samoumevni predpostavki, da mora biti ravnanje staršev v otrokovo korist takšno, ki ga tudi okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka.
Dopolnitev v 5. odstavku se nam zdi potrebna zato, ker je prav, da Družinski zakonik izpostavi tudi samoumevno potrebo po spodbujanju odgovornega starševstva.
5. Prvi odstavek 115. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Določbe od 19. člena do 114. zakonika z izjemo 60. člena se smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost.«
Obrazložitev: 60. člen zakonika, določa, da imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Te pravice oz. svoboščine istospolnemu paru zakonik ne more dati, ker je rojevanje otrok za naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. Dva moška ali dve ženski ne moreta spočeti in roditi otroka, zato jima država te pravice oz. svoboščine ne more podeliti. Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da ni namen te določbe omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in t.i. nadomestnega materinstva za moške istospolne pare. Če tega namena resnično ni, potem je to določilo v zakoniku nesmiselno in upravičeno pri delu javnosti zbuja pomisleke.
6. Z navedenimi petimi dopolnili je verjetno potrebno uskladiti še kak člen Družinskega zakonika ter prilagoditi nekatere področne zakone, kot je npr. Zakon o dedovanju, v katerem je treba izenačiti posledice sklenitve partnerske zveze s sklenitvijo zakonske zveze. Vendar je to pretežno tehnično opravilo, ki ga je ob pomoči ustreznih služb verjetno možno relativno hitro opraviti.
Povzetek
Če na kratko povzamemo, gre za iskanje minimalnega skupnega imenovalca med vsemi vpletenimi v tej zgodbi na način, ki v primerjavi s spornim sprejetim Zakonikom nikomur ničesar ne jemlje, daje pa družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko, očetovstvu in materinstvu, enako ureja medsebojna razmerja med odraslimi ljudmi v vseh zvezah ne glede na njihovo spolno sestavo in usmerjenost, odpravlja tveganje nezavednih učinkov na druge zakone, ne da bi sploh natančno vedeli, na katere in kako, in odpravlja pomisleke glede skrbi, da bi bil Družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja lezbijk in nadomestnega materinstva, ki je v svojem bistvu kupovanje otrok.
Celotno gradivo v PDF obliki.
29 Jan 2012
Izteka se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika. Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Poleg delitev, ki jih prinaša, pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Kompromisni predlog Družinskega zakonika, ki smo ga že poslali predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine, bomo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki bo
v ponedeljek, 30.1.2012, ob 11.15
v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1 v Ljubljani,
Poseben gost na tiskovni konferenci bo predsednik SAZU dr. Jože Trontelj.
Vljudno vabljeni!
24 Jan 2012
Objavljam popravljen obrazec za izračun dohodnine z veljavnimi lestvicami in zneski olajšav za leto 2011.
Za morebitne težave zaradi prej objavljenega napačnega obrazca se vam še enkrat opravičujem.
Tomaž Merše
21 Jan 2012
Podobno kot prejšnja leta smo v Družinski pobudi tudi letos pripravili obrazec za izračun dohodnine, ki omogoča hiter izračun najugodnejšega načina uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Izračun dohodnine lahko preverite na spletni strani DURSa (povezava TESTNI IZRAČUN DOHODNINE), kjer najdete testni izračun dohodnine za leto 2011. Če se vam izračun razlikuje za več kot 1 EUR, mi sporočite, da ugotovim, kje je razlog za razliko, oziroma ali je v obrazcu za izračun morda še kakšna napaka.
S 1.1.2012 je začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki temeljito spreminja način ugotavljanja dohodka na družinskega člana (namesto bruto dohodkov upošteva neto dohodke, kot fiktiven dohodek pa upošteva tudi vse premoženje družine). Ker je pri upoštevanju premoženja kot fiktivnega dohodka še kar nekaj nejasnosti, letošnji obrazec še ne vsebuje izračuna za otroški oddatek. Ko bom dobil vse potrebne informacije, bom obrazec dopolnil, da bo spet omogočal tudi izračun za otroški dodatek.
S tem zakonom se bomo v letošnjem letu zelo verjetno še precej ukvarjali, zato vas prosim, da nam sporočite vaše izkušnje z njim (so se vam pravice zmanšale ali povečale, ste ostali brez kakšnega prjemka, ki ste ga doslej prejemali, kako so vam upoštevali sredstva na različnih računih …). Svoje izkušnje sporočite na naslov info@druzinskapobuda.si.
Informativni izračun dohodnine in davčne olajšave za vzdrževane otroke
Že nekaj let nam ni treba izpolnjevati in vlagati davčne napovedi, ampak na dom prejmemo informativni izračun odmere dohodnine. Tako bo tudi letos. Če se nanj ne bomo odzvali, bo ta po določenem roku samodejno postal odločba o odmeri dohodnine. Če se s čem v tem izračunu ne bomo strinjali, bomo morali v predvidenem roku vložiti ugovor, da bo DURS naš primer ponovno obravnavala.
V informativnem izračunu bodo davčne olajšave za vzdrževane otroke upoštevane na enak način kot smo jih starši pri svojih delodajalcih uveljavljali že med letom. To ni nujno tudi najugodnejši način. Uveljavljanje davčnih olajšav lahko spremenimo na dva načina:
1. Na podlagi podatkov o celotnih lanskih dohodkih (če še nimamo zbirnih podatkov, seštejemo vse plačilne liste) izračunamo najugodnejši način uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Če se ta razlikuje od tistega, po katerem smo olajšave uveljavljali med letom, izpolnimo in oddamo na DURS Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011 najkasneje do 6.2.2012. V tem primeru bo DURS naše podatke upošteval že v informativnem izračunu in bomo vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili morda že v mesecu maju ali v poletnih mesecih. Obrazec dobite na vsakem davčnem uradu in na spletni strani DURSa, kjer dobite tudi druge informacije v zvezi z dohodnino za leto 2011 (Tule pa je še neposredna povezava na obrazec.).
2. Počakamo na informativni izračun, ki ga bomo prejeli od DURSa in takrat izračunamo najboljši način. Če je ta drugačen od tistega v informativnem izračunu, vložimo ugovor na ta izračun. DURS nam bo ponovno odmerila dohodnino in pri tem upoštevala naše spremembe. Končna odločba bo izdelana šele jeseni in tako bomo tudi vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili šele jeseni.
Če olajšav za otroke med letom niste uveljavljali, je najbolje, da si zdaj izračunate najboljši način uveljavljanja teh olajšav ter vložite prej omenjeno Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011.
Na povezavi davčne olajšave (pomaknite se po strani navzdol do članka iz januarja 2009) najdete tudi podrobnejša navodila za hitro oceno, kako najbolje razdeliti davčne olajšave za otroke.
Želim vam čim boljši izkoristek davčnih olajšav, predvsem pa veselja in ljubezni v vaših družinah!
Tomaž Merše
