Kompromisni predlog Družinskega zakonika za izognitev referendumu
Znano je, da se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku izteka. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika.
Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Že po svoji naravi s samo dvema možnima odgovoroma ljudi razdeli na tiste, ki so za, in tiste, ki so proti, na koncu pa je vsaj ena stran nezadovoljna. Poleg tega pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Morda je priložnost za takšno poenotenje v dejstvu, da imamo danes drugačno zasedbo državnega zbora od tiste, ki je sporni Družinski zakonik sprejela.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani. Pri tem smo se še posebej potrudili, da kompromisni predlog v primerjavi z obstoječim Družinskim zakonikom nikomur nič ne jemlje, hkrati pa daje zvezi med moškim in žensko spet njen družbeni pomen, ter očetovstvu in materinstvu in urejenim odnosom med materjo in očetom priznava njihov izreden pomen za korist otrok.
Kompromisni predlog smo včeraj poslali v razmislek predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine z željo, da bi morda našli skupni jezik, se obvezali, da bi v dogovorjenem roku usklajene spremembe vložili v DZ in zagotovili njihov sprejem.
Civilno iniciativo za družino in pravice otrok smo prosili, da v času te pobude še ne vloži podpisov za razpis referenduma, preuči ta kompromisni predlog in se s poslanskimi skupinami in poslanci DZ poskusi uskladiti glede predlaganih rešitev in pogojev, pod katerimi bi se odrekla zahtevi za razpis referenduma. Imamo zagotovilo, da podpisov ne bodo vložili, dokler se izkaže, ali ta pobuda lahko prinese skujpno rešitev ali ne.
V Družinski pobudi smo pripravljeni pomagati pri tem usklajevanju.
Vsi vemo, da se rok za vložitev podpisov izteče 11.2.2012, kar pomeni, da imamo časa za dokončno sklenitev dogovora največ do 10.2.2012, kar je izredno malo in bo za morebitno dosego dogovora treba delati hitro in učinkovito.
Zato smo vse naslovnike prosili, da najkasneje do torka, 31.1.2012 do večera sporočijo, ali je predlog za njih sprejemljiv, morebitne po njihovem mnenju potrebne spremembe in ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi.
Poslanske skupine v DZ smo prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek vseh, ki bomo pripravljeni sodelovati.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Vsi smo že slišali, da bo potrebno samo v letošnjem letu izdatke proračuna zmanjšati za 800 Mio EUR. Tukaj ponujamo rešitev za prve 4 Mio.
Slišali smo tudi zavezo nove koalicije, da ne bo odpirala ideoloških tem. Mi ponujamo priložnost, da se ena – ki je sicer rezultat dela prejšnje koalicije – umakne z dnevnega reda.
To je tudi lepa priložnost, da vse stranke v parlamentu na začetku novega mandata skupaj naredijo nekaj dobrega ter tako dokažejo svojo državotvornost in pripravljenost na konstruktivno sodelovanje v korist vseh državljanov.
Osnutek kompromisnega predloga sprememb Družinskega zakonika
1. Spremeni se tretji člen in sicer tako, da se glasi:
»1) Zakonska zveza je življenjska skupnost ženske in moškega, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.«
Obrazložitev: V veljavnem zakonu je zakonski zvezi in s tem življenjski skupnosti med žensko in moškim priznan poseben pomen zasnovanja družine. Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira tudi družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega. Pravo tega ne bi smelo prezreti in verjamemo, da ob tem ne bi smelo biti kakšnih resnih pomislekov. Da je poseben družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega v zasnovanju družine oz. rojstvu otrok, nenazadnje izhaja tudi iz 2. odstavka četrtega člena sprejetega Družinskega zakonika, kakor tudi iz 4. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
V obeh primerih se namreč obstoj zunajzakonske skupnosti, torej z zakonsko zvezo izenačene življenjske skupnosti ženske in moškega, predpostavlja prav z rojstvom skupnega otroka.
2. Spremeni se 5. člen, in sicer tako, da se glasi:
(1) (Istospolna) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.
Obrazložitev: Kar zadeva razmerja med odraslimi v istospolnimi skupnosti, menimo, da je prav, da se pravne posledice izenačijo, ko pa gre za otroke, verjamemo, da je potrebno biti zaradi interesov in koristi otrok bolj previden in ta razmerja urejati premišljeno in pregledno od primera do primera. Pri tem je treba skrbeti, da otroci, ki že živijo v istospolni skupnosti, ne bi bili v ničemer v slabšem položaju, kot vsi drugi otroci.
3. Črta se 6. člen.
Obrazložitev: Institut zunajpartnerske skupnosti kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti po mojem trdnem prepričanju nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita in sta medsebojno čustveno navezani. Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili. Te pravne posledice bi posameznike v istospolni življenjski skupnosti namreč lahko privedle do položajev, v katerih bi bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni deklarirati svojo spolno usmerjenost. Nazoren primer nesprejemljive pravne posledice bi bil denimo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, skladno s katerim bi bil funkcionar, ki bi živel z osebo istega spola, Komisiji za preprečevanje korupcije zavezan poročati tako o svojem premoženjskem stanju, kot o premoženjskem stanju osebe istega spola, s katero živi. Če te svoje dolžnosti ne bi izpolnil, bi bil zoper njega lahko uveden postopek, v katerem bi se kot predhodno vprašanje lahko ugotavljalo, ali njegova življenjska skupnost z osebo istega spola predstavlja zunajpartnersko skupnost ali ne, ali je torej istospolno usmerjen ali ne. To pa bi bil nedopusten poseg v svobodo in zasebno intimo funkcionarja, ki ga država v nobenem postopku ne bi smela pripeljati v položaj, v katerem bi se moral izreči glede svoje spolne usmerjenosti, če tega sam noče. Zaradi tega je razumljivo, da instituta zunajpartnerske skupnosti, kot ga uvaja Družinski zakonik, v primerljivih evropskih državah ne poznajo in tako ni nobene potrebe, da ga uvajamo pri nas. Če bosta dve osebi istega spola res želeli, da ima njuna življenjska skupnost določene pravne posledice, bosta skladno z Družinskim zakonikom lahko sklenili partnersko skupnost.
4. Prvi, tretji in peti odstavek 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Največji otrokovi koristi sta, da je deležen materinske in očetovske skrbi in ljubezni ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, ne glede na to ali družina živi skupaj ali ne. Starši otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.«
»3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.«
»5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje odgovornega in pozitivnega starševstva.«
Obrazložitev: Družinski zakonik po besedah predlagateljev izhaja iz načela otrokove koristi.
Če naj bodo otrokove koristi postavljene v samo izhodišče zakonika, potem je prav, da se zapišejo tudi največje otrokove koristi. Če želimo krepiti otrokove koristi in odgovorno starševstvo v naši državi in s tem prispevati k sreči naših otrok, potem menimo, da je besedilo predlagane spremembe 1. odstavka 9. člena izjemno pomembno, saj poudari pomen materinske in očetovske ljubezni za otroka ter izjemen pomen medsebojnih odnosov med mamo in očetom za otroka. Vsi vemo, da otroci običajno zelo trpijo, če odnosi med mamo in očetom niso urejeni in je prav, da se starši zavedajo, da odnosi med njima niso samo stvar njiju dveh, ampak tudi njunih otrok.
Zavedamo se, da to, kar je zapisano v tem odstavku, vedno ne uspeva najbolje, vendar to ni razlog, da te koristi otroka ne bi jasno priznavali in s tem starše spodbujali, da bi se še bolj trudili zanjo.
Dopolnilo 2. odstavka pa prav tako ne bi smelo biti problematično, saj temelji na samoumevni predpostavki, da mora biti ravnanje staršev v otrokovo korist takšno, ki ga tudi okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka.
Dopolnitev v 5. odstavku se nam zdi potrebna zato, ker je prav, da Družinski zakonik izpostavi tudi samoumevno potrebo po spodbujanju odgovornega starševstva.
5. Prvi odstavek 115. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Določbe od 19. člena do 114. zakonika z izjemo 60. člena se smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost.«
Obrazložitev: 60. člen zakonika, določa, da imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Te pravice oz. svoboščine istospolnemu paru zakonik ne more dati, ker je rojevanje otrok za naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. Dva moška ali dve ženski ne moreta spočeti in roditi otroka, zato jima država te pravice oz. svoboščine ne more podeliti. Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da ni namen te določbe omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in t.i. nadomestnega materinstva za moške istospolne pare. Če tega namena resnično ni, potem je to določilo v zakoniku nesmiselno in upravičeno pri delu javnosti zbuja pomisleke.
6. Z navedenimi petimi dopolnili je verjetno potrebno uskladiti še kak člen Družinskega zakonika ter prilagoditi nekatere področne zakone, kot je npr. Zakon o dedovanju, v katerem je treba izenačiti posledice sklenitve partnerske zveze s sklenitvijo zakonske zveze. Vendar je to pretežno tehnično opravilo, ki ga je ob pomoči ustreznih služb verjetno možno relativno hitro opraviti.
Povzetek
Če na kratko povzamemo, gre za iskanje minimalnega skupnega imenovalca med vsemi vpletenimi v tej zgodbi na način, ki v primerjavi s spornim sprejetim Zakonikom nikomur ničesar ne jemlje, daje pa družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko, očetovstvu in materinstvu, enako ureja medsebojna razmerja med odraslimi ljudmi v vseh zvezah ne glede na njihovo spolno sestavo in usmerjenost, odpravlja tveganje nezavednih učinkov na druge zakone, ne da bi sploh natančno vedeli, na katere in kako, in odpravlja pomisleke glede skrbi, da bi bil Družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja lezbijk in nadomestnega materinstva, ki je v svojem bistvu kupovanje otrok.