Družinska pobuda za enakopravnost vseh otrok pred Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
Družinska pobuda, društvo za
družini naklonjeno družbo, Državnemu zboru predlaga, da ob skorajšnji obravnavi
novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odpravi še diskriminatorno in ustavno sporno ureditev
državne štipendije, po kateri dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke vpliva
na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom. Družinska pobuda predlaga
zelo preprost amandma, ki določa, da družini dodeljen otroški dodatek za mladoletne
otroke ne vpliva na pravico do državne štipendije in njeno odmero za dijake in
študente iz iste družine. Tako bi odpravili očitno in grobo diskriminacijo in
neenakopravnost starejših otrok v družini v primerjavi z mlajšimi.
družini naklonjeno družbo, Državnemu zboru predlaga, da ob skorajšnji obravnavi
novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odpravi še diskriminatorno in ustavno sporno ureditev
državne štipendije, po kateri dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke vpliva
na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom. Družinska pobuda predlaga
zelo preprost amandma, ki določa, da družini dodeljen otroški dodatek za mladoletne
otroke ne vpliva na pravico do državne štipendije in njeno odmero za dijake in
študente iz iste družine. Tako bi odpravili očitno in grobo diskriminacijo in
neenakopravnost starejših otrok v družini v primerjavi z mlajšimi.
Podrobnejša razlaga in utemeljitev
Slovenija je v letih 2010 in 2011
pod taktirko ministra dr. Ivana Svetlika dobila tako imenovano novo socialno
zakonodajo (veljati je začela leta 2012), ki poleg mnogih drugih napak že ves
ta čas vsebuje tudi očitno diskriminatorno
in ustavno sporno ureditev državne štipendije, po kateri dodeljen otroški
dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim
otrokom. Ob ukinitvi otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno
poudarila, da za polnoletne otroke, ki se šolajo, vlogo otroškega dodatka
prevzema državna štipendija. Zato je povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom
dodeljen otroški dodatek povzroči, da starejši otroci v družini dobijo nižjo
državno štipendijo ali pa je celo sploh ne dobijo.
pod taktirko ministra dr. Ivana Svetlika dobila tako imenovano novo socialno
zakonodajo (veljati je začela leta 2012), ki poleg mnogih drugih napak že ves
ta čas vsebuje tudi očitno diskriminatorno
in ustavno sporno ureditev državne štipendije, po kateri dodeljen otroški
dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim
otrokom. Ob ukinitvi otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno
poudarila, da za polnoletne otroke, ki se šolajo, vlogo otroškega dodatka
prevzema državna štipendija. Zato je povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom
dodeljen otroški dodatek povzroči, da starejši otroci v družini dobijo nižjo
državno štipendijo ali pa je celo sploh ne dobijo.
Na ta problem je Družinska pobuda
opozorila že ob sprejemanju novele ZUPJS v letu 2013, ko se je odpravilo vpliv
otroškega dodatka in drugih družinskih prejemkov na subvencijo za šolsko
prehrano. Že takrat smo predlagali enako rešitev tudi za državno štipendijo, saj
je diskriminatornost veljavne rešitve na seji matičnega odbora izrecno potrdila
tudi ministrica pristojna za družino dr. Anja Kopač Mrak. Ker pa bi takšna
rešitev zahtevala nekaj dodatnih sredstev, ki naj jih takrat ne bi bilo, je v
imenu vlade nasprotovala predlogu, da bi se istočasno odpravila tudi ta
anomalija.
opozorila že ob sprejemanju novele ZUPJS v letu 2013, ko se je odpravilo vpliv
otroškega dodatka in drugih družinskih prejemkov na subvencijo za šolsko
prehrano. Že takrat smo predlagali enako rešitev tudi za državno štipendijo, saj
je diskriminatornost veljavne rešitve na seji matičnega odbora izrecno potrdila
tudi ministrica pristojna za družino dr. Anja Kopač Mrak. Ker pa bi takšna
rešitev zahtevala nekaj dodatnih sredstev, ki naj jih takrat ne bi bilo, je v
imenu vlade nasprotovala predlogu, da bi se istočasno odpravila tudi ta
anomalija.
V mesecu septembru je vlada v
zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem
podaljšuje veljavnost omejevalnih ukrepov na področju družinske politike, vsebuje
pa tudi majhno sprostitev teh ukrepov pri otroškem dodatku in državnih
štipendijah, pri čemer je vlada ravno za področje družinske politike predvideva
ohranitev največjega dela omejevalnih ukrepov.
zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem
podaljšuje veljavnost omejevalnih ukrepov na področju družinske politike, vsebuje
pa tudi majhno sprostitev teh ukrepov pri otroškem dodatku in državnih
štipendijah, pri čemer je vlada ravno za področje družinske politike predvideva
ohranitev največjega dela omejevalnih ukrepov.
Od vlade, ki zelo rada govori o
enakopravnosti in enakosti pred zakonom, bi pričakovali, da bo ob prvi
priložnosti poskrbela za odpravo tako očitne diskriminacije, na katero je
izrecno opozorila tudi študija Inštituta RS za socialno varstvo Ocena
učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, a vlada tega ni naredila. Zato
smo potreben amandma k predlogu zakona pripravili v Družinski pobudi (priložen
na koncu tega sporočila za javnost) in ga poslali članicam in članom Odbora DZ
za delo, družino, socialne zadeve in invalide s prošnjo, da ga vložijo v
zakonodajni postopek in ga potem tudi sprejmejo.
enakopravnosti in enakosti pred zakonom, bi pričakovali, da bo ob prvi
priložnosti poskrbela za odpravo tako očitne diskriminacije, na katero je
izrecno opozorila tudi študija Inštituta RS za socialno varstvo Ocena
učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, a vlada tega ni naredila. Zato
smo potreben amandma k predlogu zakona pripravili v Družinski pobudi (priložen
na koncu tega sporočila za javnost) in ga poslali članicam in članom Odbora DZ
za delo, družino, socialne zadeve in invalide s prošnjo, da ga vložijo v
zakonodajni postopek in ga potem tudi sprejmejo.
Tomaž Merše, predsednik družinske pobude
V Državni zbor smo 2.11.2015 poslali naslednji amandma:
Amandma k 3. členu predloga
zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS – E
zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS – E
Amandma k 3. členu
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Ne glede na določbe 7. člena otroški dodatek ne
vpliva na pravico do državne štipendije in njeno odmero.«
vpliva na pravico do državne štipendije in njeno odmero.«
Sedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
Utemeljitev:
Ob ukinitvi
otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno poudarila, da za
polnoletne otroke vlogo otroškega dodatka prevzema državna štipendija. Zato je
povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom dodeljen otroški dodatek povzroči, da
starejši otroci v družini dobijo nižjo državno štipendijo ali pa je celo sploh
ne dobijo. Takšna ureditev pomeni, da sta družinska prejemka, ki imata
vsebinsko povsem enako vlogo, obravnavana močno različno, posledično pa otroci
iz iste družine (torej otroci v enakem dohodkovnem položaju) obravnavani
različno. Gre za očitno in grobo kršitev načela enake obravnave upravičencev,
ki so v enakem položaju, oziroma za očitno in grobo diskriminacijo polnoletnih
otrok v primerjavi z mladoletnimi.
Ob ukinitvi
otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno poudarila, da za
polnoletne otroke vlogo otroškega dodatka prevzema državna štipendija. Zato je
povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom dodeljen otroški dodatek povzroči, da
starejši otroci v družini dobijo nižjo državno štipendijo ali pa je celo sploh
ne dobijo. Takšna ureditev pomeni, da sta družinska prejemka, ki imata
vsebinsko povsem enako vlogo, obravnavana močno različno, posledično pa otroci
iz iste družine (torej otroci v enakem dohodkovnem položaju) obravnavani
različno. Gre za očitno in grobo kršitev načela enake obravnave upravičencev,
ki so v enakem položaju, oziroma za očitno in grobo diskriminacijo polnoletnih
otrok v primerjavi z mladoletnimi.
Predlagani amandma bi za državno
štipendijo vpeljal podobno ureditev, kot že velja za subvencijo šolske
prehrane, pri kateri se vrstni red družinskih in socialnih prejemkov ne
upošteva, pa se zato koncept zakona ni podrl. Enako kot je šlo pri subvenciji
šolske prehrane za popravek anomalije v zakonu, gre v tem primeru za popravek
še mnogo večje anomalije, ki povzroča celo diskriminacijo in neenakost pred
zakonom. Vpliv na koncept zakona pa je v tej rešitvi manjši, saj se izloči le
vpliv otroškega dodatka na državno štipendijo in ne vseh družinskih in
socialnih prejemkov, zato je tudi finančni učinek te rešitve nižji, saj amandma
zasleduje le cilj, da prejemka, ki imata enako vlogo, ne vplivata eden na
drugega. Pri tem je zelo pomembno, da se zadeva ne rešuje tako, da bi se
državna štipendija skupaj z otroškim dodatkom postavila na prvo mesto med
pravicami iz javnih sredstev, saj je že umeščenost otroškega dodatka na to
mesto ena izmed največjih konceptualnih anomalij in krivic tega zakona. Če bi
na isto mesto uvrstili še državno štipendijo, bi bistveno poslabšali položaj
dijakov in študentov v socialno najbolj ranljivih družinah, ki prejemajo
denarno socialno pomoč.
štipendijo vpeljal podobno ureditev, kot že velja za subvencijo šolske
prehrane, pri kateri se vrstni red družinskih in socialnih prejemkov ne
upošteva, pa se zato koncept zakona ni podrl. Enako kot je šlo pri subvenciji
šolske prehrane za popravek anomalije v zakonu, gre v tem primeru za popravek
še mnogo večje anomalije, ki povzroča celo diskriminacijo in neenakost pred
zakonom. Vpliv na koncept zakona pa je v tej rešitvi manjši, saj se izloči le
vpliv otroškega dodatka na državno štipendijo in ne vseh družinskih in
socialnih prejemkov, zato je tudi finančni učinek te rešitve nižji, saj amandma
zasleduje le cilj, da prejemka, ki imata enako vlogo, ne vplivata eden na
drugega. Pri tem je zelo pomembno, da se zadeva ne rešuje tako, da bi se
državna štipendija skupaj z otroškim dodatkom postavila na prvo mesto med
pravicami iz javnih sredstev, saj je že umeščenost otroškega dodatka na to
mesto ena izmed največjih konceptualnih anomalij in krivic tega zakona. Če bi
na isto mesto uvrstili še državno štipendijo, bi bistveno poslabšali položaj
dijakov in študentov v socialno najbolj ranljivih družinah, ki prejemajo
denarno socialno pomoč.
Za čim prejšnjo odpravo omenjene
anomalije se je zavzel tudi Strokovni svet za družino pri MDDSZEM.
anomalije se je zavzel tudi Strokovni svet za družino pri MDDSZEM.
Finančni učinki: Za izračun finančnih učinkov smo že pred več kot mesecem dni zaprosili
pristojno ministrstvo, ki ima na voljo vse potrebne podatke, vendar izračuna
žal nismo dobili. Zato smo v Družinski pobudi naredili okvirno oceno teh
učinkov. Ocenjujemo, da bi se s sprejemom tega dopolnila število prejemnikov
državne štipendije povečalo za od 100 do največ 300 v 5. dohodkovnem razredu,
kar bi ob predpostavki, da bi petina dijakov in dve tretjini študentov
prejemalo še dodatek za bivanje zunaj domačega kraja, pomenilo letno zvišanje
sredstev za državne štipendije za največ 300.000EUR. Število dijakov in
študentov v nižjih dohodkovnih razredih, ki bi bili ob uveljavitvi tega
amandmaja upravičeni do višje štipendije kot sedaj, je brez podatkov
ministrstva nekoliko težje oceniti. Ocenjujemo, da bi bilo takih dijakov in
študentov nekaj odstotkov. Če bi jih bilo 10%, bi se izdatki za državne
štipendije povečali za približno 1.250.000 EUR letno. To pomeni, da bi za
odpravo očitne in grobe diskriminacije, ki traja že vse od uveljavitve ZUPJS,
potrebovali največ 1,5 Mio EUR letno. Če upoštevamo še dejstvo, da vlada ravno
pri družinski politiki predlaga najmanjše rahljanje omejevalnih ukrepov, je ta
znesek še toliko bolj upravičen.
pristojno ministrstvo, ki ima na voljo vse potrebne podatke, vendar izračuna
žal nismo dobili. Zato smo v Družinski pobudi naredili okvirno oceno teh
učinkov. Ocenjujemo, da bi se s sprejemom tega dopolnila število prejemnikov
državne štipendije povečalo za od 100 do največ 300 v 5. dohodkovnem razredu,
kar bi ob predpostavki, da bi petina dijakov in dve tretjini študentov
prejemalo še dodatek za bivanje zunaj domačega kraja, pomenilo letno zvišanje
sredstev za državne štipendije za največ 300.000EUR. Število dijakov in
študentov v nižjih dohodkovnih razredih, ki bi bili ob uveljavitvi tega
amandmaja upravičeni do višje štipendije kot sedaj, je brez podatkov
ministrstva nekoliko težje oceniti. Ocenjujemo, da bi bilo takih dijakov in
študentov nekaj odstotkov. Če bi jih bilo 10%, bi se izdatki za državne
štipendije povečali za približno 1.250.000 EUR letno. To pomeni, da bi za
odpravo očitne in grobe diskriminacije, ki traja že vse od uveljavitve ZUPJS,
potrebovali največ 1,5 Mio EUR letno. Če upoštevamo še dejstvo, da vlada ravno
pri družinski politiki predlaga najmanjše rahljanje omejevalnih ukrepov, je ta
znesek še toliko bolj upravičen.