Prispevek Družinske pobude v javni razpravi o predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela z dne 23.12.2024.
Vlada RS je tik pred božično novoletnimi prazniki objavila Predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela ter dokument ponudila v javno razpravo. Poleg mnogih strokovnjaki in predstavnikov zainteresirane javnosti, ki so v svojih prispevkih in analizah opozorili na mnoge pomanjkljivosti predlaganih izhodišč in predlaganih ukrepov in celo zelo verjetno njihovo neskladnost z Ustavo RS, smo se v to javno razpravo v roku vključili tudi v Družinski pobudi.
V Družinski pobudi smo se osredotočili na pričakovane učinke predlaganih rešitev za družine in z vidika deklariranega glavnega namena predlaganih rešitev. Ugotavljamo, da predlagane rešitve v mnogih vidikih ne bi delovale v smeri deklariranega glavnega cilja ali pa bi delovale celo povsem v nasprotni smeri.
Tule si lahko preberete Celoten dopis Družinske pobude Vladi RS in Ministrstvu za finance, v nadaljevanju pa najdete kratek povzetek naših ugotovitev.
Kratek povzetek komentarja Družinske pobude k predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela
- Razumemo in podpiramo cilj predloga, da bi čim več stanovanjskih nepremičnin (tudi tiste, ki so danes predmet špekulativnih naložb) služilo svojemu osnovnemu namenu, da so nekomu dom.
- Vlada je postavila legitimen cilj, a predlagane rešitve ne sledijo temu cilju, ampak ga celo rušijo.
- Predlagane rešitve bi kaznovale starše, ki zasledujejo cilj vlade in v svojih nepremičninah svojim odraslim otrokom pomagajo pri stanovanjskem osamosvajanju, ustvarjanju doma.
- Predlagane rešitve bi kaznovale starše, ki zasledujejo cilj vlade in svojim otrokom, ki jim banke ne priznavajo kreditne sposobnosti, pomagajo priti do kredita, da si lahko ustvarijo dom.
- Predlagane rešitve bi kaznovale starše s podeželja, ki zaradi gospodarnega ravnanja za šolanje otrok namesto plačevanja visokih najemnin izberejo nakup stanovanja za čas študija svojih otrok.
- Predlagatelj pričakuje, da naj bi več praznih stanovanj in hiš prišlo na trg, vendar ne preveri, zakaj so ta stanovanja in hiše prazni in tudi ne predlaga nobene izboljšave za najemodajalce, da bi s pozitivnimi ukrepi spodbudila lastnike k oddajanju teh stanovanj in hiš.
- Predlagatelj pričakuje, da naj bi predlagane rešitve zniževale najemnine, čeprav se da predvideti, da bodo lastniki stanovanj, novi davek skozi višje najemnine prenesli na najemnike in bodo najemnine skoraj gotovo višje.
- Predlagana shema zniževanja obdavčitve nepremičnine naravnost spodbuja zvišanje najemnin, saj je davčna obremenitev najnižja, če letna najemnina znaša štirikratnik predlaganega davka na nepremičnino.
- Predlagane rešitve bi kaznovale vse, ki danes oddajajo stanovanja ali hiše po dostopnih cenah. To bi zaradi predlaganega izjemno visokega davka postalo nevzdržno in bi tudi te lastnike prisililo v dvig najemnin.
- Če naj bi bil cilj ukrepov izboljšanje dostopnosti stanovanj in izboljšanje stanja na trgu stanovanj, potem se teh ukrepov ne da neposredno povezovati s potencialno razbremenitvijo dela, saj bi v tem primeru namesto prvotnega cilja predlagatelj sledil cilju čim večjega izplena za proračun. Žal se je težko znebiti vtisa, da predlagane rešitve prav gredo v tej smeri.
- Obljube o potencialni razbremenitvi dela v negotovi prihodnosti je težko jemati resno, če vemo, da bo zaradi posega istega predlagatelja v dohodnino leta 2022 povprečna družina (oče in mama s povprečno plačo in dvema otrokoma) v letu 2025 razpolagala z vsaj 1.450 EUR manj (ali skoraj eno celo povprečno plačo manj), kot bi, če bi še veljal prejšnji zakon.