Zaradi nizke rodnosti slabše živimo

29 Okt 2014

 V časniku Finance je bil 15.10. objavljen članek o novi mednarodni demografski raziskavi, ki ugotavlja, da je rodnost v Sloveniji tako nizka, da že znižuje blaginjo njenih prebivalcev. Naši državi izrecno priporoča sprejem ukrepov za spodbujanje rodnosti. Več si lahko preberete na spletni strani časnika Financ.


Tomaž Merše

Viktorji 2011 pokazali kulturo zagovornikov zakonika in njihov odnos do drugače mislečih

20 Mar 2012

V soboto 17.3. je revija Stop organizirala in oblikovala, TV Slovenija pa v živo prenašala prireditev Viktorji 2011. Običajno je bila to zabavna prireditev, na kateri so medijske osebnosti prejele priznanja za svoje delo. Letos pa je bilo žal drugače. Slog vodenja in prireditev sta šli preko meja satire in pod mejo dobrega okusa. Prireditev je bila grobo zlorabljena za politično agitiranje ter žaljivo, nestrpno in podcenjujoče obravnavanje vseh, ki ne podpiramo Družinskega zakonika.

Vodstvu nacionalne TV se način vodenja očitno ni ni zdel sporen, saj so se njegovi člani po pripovedi očividcev v prvih vrstah smejali neslanostim na odru, namesto da bi dežurni urednik po nekaj točkah prekinil prenos in se gladalcem opravičil, saj je šlo za očitno zlorabo sredstev, ki jih za nacionalno TV prispevamo vsi državljani. Šele, ko je gnev javnosti postal očiten in množičen, so se distancirali od oddaje in jo umaknili iz spletnega arhiva, pa še to le za čas do referenduma. Zakaj le do takrat? Če menijo, da je oddaja žaljiva, bo žaljiva tudi takrat, če menijo, da ni, pa bi lahko bila dostopna takoj. Se morda bojijo, da bi preveč ljudi lahko  videlo prostaško obnašanje zagovornikov zakonika in bi to zanje neugodno vplivalo na izid referenduma, saj jasno kaže vso njihovo nestrpnost, prezir in celo sovraštvo do vseh drugače mislečih. Lahko si predstavljamo, da bi tak odnos in obnašanje ob morebitni potrditvi zakonika dobilo še večji zagon in še več prostora v družbi. Si to res želimo!?

Letošnja prireditevViktorji je tako še en močan argument več, da se referenduma zagotovo udeležimo in glasujemo proti. Tako bomo pokazali, da imamo radi svoje družine in bi radi tudi prihodnjim rodovom omogočili, da zrastejo ob ljubečem očetu in materi, ter morda preprečili nove zlorabe nacionalne TV za neokusnosti, kot smo jih bili deležni na Viktorjih 2011.

Vodstvo RTV in uredništvo revije Stop pa sprašujemo, kaj bosta naredili, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo? Bosta morda vsaj prenehali sodelovati z ustvarjalci prireditve, ki so s svojim obnašanjem pokazali, da njihova kulturna raven ni primerna za nacionalno RTV?

Izvršilni odbor Družinske pobude

Stranke, ki podpirajo sporni Družinski zakonik zavrnile pogovor za iskanje skupne kompromisne rešitve

1 Feb 2012

V Družinski pobudi smo naredili smo vse kar je bilo v naši moči, da bi prišlo vsaj do pogovora o za vse strani sprejemljivem kompromisu. Kot je bilo že večkrat povedano,  naš kompromisni predlog ni bil »vzemi ali pusti«, ampak predlog za pogovor o možnih rešitvah ob katerih bi se lahko poenotili.
Zahvaljujemo se strankam SDS, NSi in SLS, ki so podprle pobudo za iskanje kompromisa in izrazile pripravljenost na za to potrebna usklajevanja.
Žal pa so stranke, ki podpirajo Družinski zakonik zavrnile že samo možnost za pogovore za iskanje kompromisa, s katerim bi prihranili 4.000.000 EUR. Ta nepripravljenost za pogovor je zaskrbljujoča  ne le zaradi Družinskega zakonika, ampak tudi zaradi drugih vprašanj v državi, kjer se bo treba veliko pogovarjati, če bomo hoteli priti do dobrih in široko sprejemljivih rešitev.
Isti ljudje, ki so še pred nekaj tedni referendum o Družinskem zakoniku razglašali za kršitev človekovih pravic, opozarjali na nedopustnost odločanja večine o pravicah manjšine in na stroške referenduma, zdaj zavračajo že samo možnost pogovora za iskanje rešitev, s katerimi bi se referendumu lahko izognili, in celo pozivajo na referendum.  Naj razume, kdor more!
 Ker stranke, ki so pripravljene na pogovor o kompromisu, ki štejejo manj kot polovico poslank in poslancev v Državnem zboru, lahko žal le ugotovim, da ni zadostne volje za pogovor o kompromisu. S tem je naša povezovalna in dobronamerna pobuda, ki smo jo začeli v nedeljo, zaključena.
Tako bomo pač šli na referendum, kjer pa sedanje različice zakonika pač ne bomo mogli podpreti.

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude

Kompromisni predlog Družinskega zakonika za izognitev referendumu

30 Jan 2012

Znano  je, da se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku  izteka.  Gre  za  enega  temeljnih  zakonov,  saj  ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika. 
Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le  kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Že po svoji naravi s samo dvema možnima odgovoroma ljudi razdeli na tiste,  ki  so  za, in  tiste,  ki  so  proti,  na  koncu  pa  je  vsaj  ena  stran  nezadovoljna.  Poleg  tega pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti. 
Morda je priložnost za takšno poenotenje v dejstvu, da imamo danes drugačno zasedbo državnega zbora od tiste, ki je sporni Družinski zakonik sprejela.
Zato  smo  se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika,  za  katere  ocenjujemo,  da  bi  bili  lahko  sprejemljiv kompromis za  vse  ali  vsaj  za veliko večino državljanov in vpletenih strani. Pri tem smo se še posebej potrudili, da kompromisni  predlog  v  primerjavi  z  obstoječim Družinskim zakonikom nikomur nič ne jemlje, hkrati pa daje zvezi med moškim in žensko spet njen družbeni pomen, ter očetovstvu in materinstvu in urejenim odnosom med materjo in očetom priznava njihov izreden pomen za korist otrok.
Kompromisni  predlog  smo včeraj poslali  v  razmislek  predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju  Virantu,  predsednikom  parlamentarnih  strank,  vodjem  poslanskih  skupin,  vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine  z željo, da bi morda našli skupni jezik, se obvezali, da bi v dogovorjenem roku usklajene spremembe vložili v DZ in zagotovili njihov sprejem. 
Civilno iniciativo za družino in pravice otrok smo prosili,  da v času te pobude še ne vloži podpisov  za  razpis  referenduma,  preuči  ta  kompromisni  predlog  in  se  s  poslanskimi skupinami in poslanci DZ poskusi uskladiti glede predlaganih rešitev in pogojev, pod katerimi bi se odrekla zahtevi za razpis referenduma. Imamo zagotovilo, da podpisov ne bodo vložili, dokler se izkaže, ali ta pobuda lahko prinese skujpno rešitev ali ne.
V Družinski pobudi smo pripravljeni pomagati pri tem usklajevanju.
Vsi vemo, da se rok za vložitev podpisov izteče 11.2.2012, kar pomeni, da imamo časa za dokončno sklenitev dogovora največ do 10.2.2012,  kar  je  izredno  malo  in  bo  za  morebitno dosego dogovora treba delati hitro in učinkovito. 
Zato smo vse naslovnike prosili, da najkasneje do torka, 31.1.2012 do večera sporočijo, ali je predlog za njih sprejemljiv, morebitne po njihovem mnenju potrebne spremembe in ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. 
Poslanske  skupine  v  DZ smo prosili,  da  predlagajo čas in po možnosti  v  prostorih  DZ organizirajo prostor za skupni sestanek vseh, ki bomo pripravljeni sodelovati.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum. 
Vsi smo že slišali, da bo potrebno samo v letošnjem letu izdatke proračuna zmanjšati za 800 Mio EUR. Tukaj ponujamo rešitev za prve 4 Mio.
Slišali smo tudi zavezo nove koalicije, da ne bo odpirala ideoloških tem. Mi ponujamo priložnost, da se ena – ki je sicer rezultat dela prejšnje koalicije – umakne z dnevnega reda.
To  je  tudi lepa priložnost, da vse stranke v parlamentu na začetku novega mandata skupaj naredijo  nekaj  dobrega  ter  tako  dokažejo  svojo  državotvornost  in  pripravljenost  na konstruktivno sodelovanje v korist vseh državljanov. 

Osnutek kompromisnega predloga sprememb Družinskega zakonika

1. Spremeni se tretji člen in sicer tako, da se glasi:
»1) Zakonska zveza  je življenjska skupnost ženske in  moškega, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.«

Obrazložitev: V veljavnem zakonu je zakonski zvezi in s tem življenjski skupnosti med žensko in moškim priznan poseben pomen zasnovanja družine. Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira tudi družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega. Pravo tega ne bi smelo prezreti in verjamemo, da ob tem ne bi smelo biti kakšnih resnih pomislekov. Da je poseben družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega v zasnovanju družine oz. rojstvu  otrok, nenazadnje izhaja tudi iz 2. odstavka četrtega člena sprejetega Družinskega zakonika, kakor tudi iz 4. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
V obeh primerih se namreč obstoj zunajzakonske skupnosti, torej z zakonsko zvezo izenačene življenjske skupnosti ženske in moškega, predpostavlja prav z rojstvom skupnega otroka.

2. Spremeni se 5. člen, in sicer tako, da se glasi:
(1) (Istospolna) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.

Obrazložitev: Kar zadeva razmerja med odraslimi v istospolnimi skupnosti, menimo,  da  je prav, da se pravne posledice izenačijo, ko pa gre za otroke, verjamemo,  da  je  potrebno  biti zaradi  interesov  in  koristi  otrok  bolj  previden  in  ta  razmerja  urejati  premišljeno  in pregledno od primera do primera. Pri tem je treba skrbeti, da otroci, ki že živijo v istospolni skupnosti, ne bi bili v ničemer v slabšem položaju, kot vsi drugi otroci.

3. Črta se 6. člen.
 
Obrazložitev:  Institut  zunajpartnerske  skupnosti  kot  istospolni  ekvivalent  zunajzakonske skupnosti po mojem trdnem prepričanju nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb  istega  spola,  ki skupaj živita in sta medsebojno čustveno navezani. Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili. Te pravne posledice bi posameznike v istospolni življenjski skupnosti namreč lahko privedle do položajev, v katerih bi bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni  deklarirati  svojo  spolno  usmerjenost. Nazoren  primer  nesprejemljive  pravne posledice bi bil denimo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, skladno s katerim bi bil funkcionar, ki bi živel z osebo istega spola, Komisiji za preprečevanje korupcije zavezan poročati tako o svojem premoženjskem stanju, kot o premoženjskem stanju osebe istega spola, s katero živi. Če te svoje dolžnosti ne bi izpolnil, bi bil zoper njega lahko uveden postopek, v katerem bi se kot predhodno vprašanje lahko ugotavljalo, ali njegova življenjska skupnost  z  osebo  istega  spola  predstavlja  zunajpartnersko  skupnost  ali  ne,  ali  je  torej istospolno  usmerjen  ali  ne.  To  pa  bi  bil  nedopusten  poseg v svobodo  in  zasebno  intimo funkcionarja, ki ga država v nobenem postopku ne bi smela pripeljati v položaj, v katerem bi se moral izreči glede svoje spolne usmerjenosti, če tega sam noče. Zaradi tega je razumljivo, da  instituta  zunajpartnerske  skupnosti,  kot  ga  uvaja  Družinski  zakonik,  v  primerljivih evropskih državah ne poznajo in tako ni nobene potrebe, da ga uvajamo pri nas. Če bosta dve osebi istega spola res želeli, da ima njuna življenjska skupnost določene pravne posledice, bosta skladno z Družinskim zakonikom lahko sklenili partnersko skupnost.
 
4. Prvi, tretji in peti odstavek 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Največji otrokovi koristi sta, da je deležen materinske in očetovske skrbi in ljubezni ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, ne glede na to ali družina živi skupaj ali ne. Starši otroke  obravnavajo  in  vzgajajo  s  spoštovanjem  do  njihove  osebe,  individualnosti  in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.«
»3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne  stopnje  ter  hotenj,  primerno  zadovoljujejo  njegove  materialne,  čustvene  in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb  in  odgovornost  do  otroka,  ter  mu  nudijo  primerno  vzgojno  vodstvo  in  ga spodbujajo  v njegovem razvoju.«
»5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in  strokovnih  institucij  za razvijanje odgovornega in pozitivnega starševstva.« 
 
Obrazložitev: Družinski zakonik po besedah predlagateljev izhaja iz načela otrokove koristi.
Če naj bodo otrokove koristi postavljene v samo izhodišče zakonika, potem je prav,  da  se zapišejo tudi največje otrokove koristi. Če želimo krepiti otrokove koristi in odgovorno starševstvo v naši državi in s tem prispevati k sreči naših otrok, potem menimo, da je besedilo predlagane  spremembe  1.  odstavka  9.  člena  izjemno  pomembno,  saj  poudari  pomen materinske in očetovske ljubezni za otroka ter izjemen pomen medsebojnih odnosov med mamo in očetom za otroka. Vsi vemo, da otroci običajno zelo trpijo, če odnosi med mamo in očetom niso urejeni in je prav, da se starši zavedajo, da odnosi med  njima  niso  samo  stvar njiju dveh, ampak tudi njunih otrok. 
Zavedamo se, da to, kar je zapisano v tem odstavku, vedno ne uspeva najbolje, vendar to ni razlog,  da te koristi otroka ne bi jasno priznavali in s tem starše spodbujali, da bi se še bolj trudili zanjo.
Dopolnilo 2. odstavka pa prav tako ne bi smelo biti problematično, saj temelji na samoumevni predpostavki, da mora biti ravnanje staršev v otrokovo korist takšno, ki ga tudi okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka.  

Dopolnitev v 5. odstavku se nam zdi potrebna zato, ker je prav, da Družinski zakonik izpostavi tudi samoumevno potrebo po spodbujanju odgovornega starševstva.

5. Prvi odstavek 115. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Določbe od 19. člena do 114. zakonika z izjemo 60. člena se smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost.«

Obrazložitev: 60. člen zakonika, določa, da imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Te pravice oz. svoboščine istospolnemu paru zakonik ne more  dati,  ker  je rojevanje otrok za naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. Dva moška ali dve ženski ne moreta spočeti in roditi otroka, zato jima država te pravice oz. svoboščine ne more  podeliti. Verjamemo,  da predlog  ne  bi  smel  biti  sporen za  nikogar,  saj predlagatelji zakonika  trdijo, da ni namen te določbe omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in t.i. nadomestnega materinstva za moške istospolne pare. Če tega namena resnično ni, potem je to določilo v zakoniku nesmiselno in upravičeno pri delu javnosti zbuja pomisleke.

6. Z  navedenimi  petimi  dopolnili  je verjetno potrebno uskladiti še kak člen Družinskega zakonika ter prilagoditi nekatere področne zakone, kot je npr. Zakon o dedovanju, v katerem je treba izenačiti posledice sklenitve partnerske zveze s sklenitvijo zakonske zveze. Vendar je to pretežno tehnično opravilo, ki ga je ob pomoči ustreznih služb verjetno možno relativno hitro opraviti.

Povzetek
Če na kratko povzamemo,  gre  za  iskanje  minimalnega  skupnega  imenovalca  med  vsemi vpletenimi v tej zgodbi na način, ki v  primerjavi  s  spornim  sprejetim  Zakonikom nikomur ničesar ne jemlje, daje pa družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko, očetovstvu  in  materinstvu, enako  ureja  medsebojna  razmerja  med  odraslimi  ljudmi  v  vseh zvezah  ne  glede  na  njihovo  spolno  sestavo  in  usmerjenost, odpravlja  tveganje nezavednih učinkov na druge zakone, ne da bi sploh natančno vedeli, na katere in kako, in odpravlja pomisleke  glede  skrbi, da bi bil Družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja lezbijk in nadomestnega materinstva, ki je v svojem bistvu kupovanje otrok.

Celotno gradivo v PDF obliki.

Kompromisni predlog Družinskega zakonika za izognitev referendumu – vabilo na tiskovno konferenco

29 Jan 2012

Izteka se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika. Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Poleg delitev, ki jih prinaša, pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Kompromisni predlog Družinskega zakonika, ki smo ga že poslali predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine, bomo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki bo

v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1 v Ljubljani,
Poseben gost na tiskovni konferenci bo predsednik SAZU dr. Jože Trontelj.
Vljudno vabljeni!